Franja

professiō -ōnis, f (profitērī)

1. javna izpoved, javna izpovedba, javno izpovedovanje, javno prizna(va)nje, javna izjava, javno izražanje: summa professio stultitiae, non ire obviam Gell., bonae voluntatis Plancus in Ci. ap., pietatis T., memores professionis Vell. obljube kratkosti.

2. occ. javna napoved, prijava (imena, imetja, obrti idr.): quae (sc. tabulae) solae ex illa professione … obtinent publicarum tabularum auctoritatem Ci., postquam professionibus detecta est magnitudo aeris alieni L., peculii Icti., flagitii T. sramotne (najstarejše) obrti (blodníštva, vlačugarstva, prostitucije), publicae functionis Cod. Th., censualis professio Amm. cenilna napoved imetja, in professionem non venire Ps.-Q. (Decl.) ne biti primoran v napoved imetja zaradi obdavčitve.

3. meton.
a) imenik, seznam, lista prijavljenih oseb, spisek (zapis(ek)) napovedanega imetja: iugerum subscriptio ac professio Ci.
b) (prijavljen) posel, obrt, stan, poklic, umetnost, stroka: Col., Vell., Aug. idr., magicae artis Cu., bene dicendi Ci., grammaticae Suet., salutaris Cels. ali medendi Amm. zdravilstvo, medicina, vices professionum Q. učiteljske stolice.

quaestuārius 3 (quaestus) iščoč dobička, izvršujoč kako obrt (obrtujoč): mancipia Icti., mulier Icti. vlačuga (živeča ob vlačugarstvu), kurba = subst. quaestuāria -ae, f: ex adultera in quaestuariam versa Sen. ph., hic est ille, dicam, fabri aut quaestuariae filius, sabbati destructor, samarites et daemonium habens Tert.

science [sáiəns] samostalnik
znanost, veda; prirodoznanstvo
arhaično znanje, poznavanje, razumevanje
šport veščina, spretnost
hudomušno umetnost
arhaično poklic, obrt, rokodelstvo

science fiction znanstvena fantastika
the science of boxing veščina boksanja
exact, pure science eksaktna, čista znanost
man of science znanstvenik, raziskovalec
natural science naravoslovje
the dismal science hudomušno politična ekonomija
Christian science doktrina krščanskih znanstvenikov (ki za ozdravljenje bolezni računajo ne na pomoč zdravnikov, temveč na vero bolnikov)

trade¹ [tréid]

1. samostalnik
trgovina, trgovski posli, kupčija, blagovna menjava (promet, posel)
ekonomija, navtika promet, vožnja; obrt, ceh, rokodelstvo, poklic; stroka, panoga, branša
zastarelo pot
zastarelo navada, ukvarjanje
kolektivno trgovci; odjemalci, odjemaistvo

Trade Board združenje delodajalcev in delavcev za reguliranje vprašanja dnin in plač
Board of Trade britanska angleščina ministrstvo za trgovino
balance of trade trgovinska bilanca
domestic trade, home trade notranja (domača) trgovina
trade arbitration gospodarska arbitraža
fair trade svobodna trgovina, temelječa na vzajemnosti
free trade svobodna trgovina
Jack of all trade oseba, ki se loti vsakega posla, je spretna v vsakem poslu
autumn trade sezonski posel
trick of the trade domislek, s katerim se dobijo odjemalci, se prekosi konkurenca
the trades pasatni vetrovi
the trade is brisk (dull) trgovina uspeva (zastaja)
to be a butcher by trade biti mesar po poklicu
to be in trade biti trgovec, baviti se s trgovino
to carry on the trade of s.th. trgovati s čim
he does a good trade njegovi trgovski posli uspevajo
he drove (carried on) a roaring trade posli so mu cveteli
every man to his trade vsak naj se drži svojega poklica
to spoil s.o.'s trade pokvariti komu (trgovske) posle

2. pridevnik
trgovski, trgovinski; posloven

trade arbitration gospodarska arbitraža
trade school trgovska šola
trade balance trgovinska bilanca

trading [tréidiŋ]

1. pridevnik
trgovski; podkupljiv

2. samostalnik
trgovanje, trgovina, obrt, promet

trading company trgovska družba

vrtljáj m
1. obrt, obrtaj, okret, okretaj
2. mn.: vrtljaji
metiljavost

zànāt -áta m (t. sanat, ar.) rokodelstvo, obrt: dati koga na zanat dati koga učit rokodelstva, obrti: stolar po -u; raditi zanat; od patriotizma napraviti zanat; bio je pisac po -u bil je pisatelj po poklicu; tjerati svoj zanat opravljati svojo obrt; majstor od -a dober mojster

про́мисел -слу ч., obŕt -í ž.

• соля́ні про́мисли solínarstvo

промысел¹ m obrt;
отхожий п. sezonsko delo;
рыбный п. ribištvo;
охотничий п. lov;
сапожный п. čevljarstvo;
горный п. rudarstvo;
кустарный п. domača obrt;
промыслы pl. pridobivalna industrija;
соляные промыслы solarstvo

ремесленничество n rododelstvo, obrt; šablonsko delo

ремесло n obrt, rokodelstvo

ремесло́ -а́ с., obŕt -í ž.

art-school [á:tsku:l] samostalnik
slikarska šola, umetniška akademija; šola za umetno obrt

berbèrisati -išēm, bèrberiti -īm opravljati brivsko, frizersko obrt

berbèrluk m brivska obrt

bojárstvo s barvarstvo, barvarska obrt

boulange [bulɑ̃ž] féminin mlevski izdelki; gnetenje (testa), peka (kruha); pekovska obrt, pekarstvo

bois masculin de boulange drva za kurjenje krušne peči
être dans le boulange biti zaposlen v pekarstvu

bríčiti brîčīm dial. briti, opravljati brivsko obrt

cottage-industry [kɔ́tidžindʌstri] samostalnik
domača obrt

čizmáriti čìzmārīm delati škornje, čevlje, opravljati čevljarsko obrt