Franja

òčimkati -ām oskubsti, obrati: očimkati meso od kosti

òglabati -ām oglodati, obrati: oglabati do kosti

opeljéšiti opèljēšīm ekspr. obrati: opelješiti koga u igri

opípati òpīpām
1. ozobati: kokoši su opipale grožde
2. obrati: opipati meso s kosti
3. populiti: opipati perje kokoši, dlaku zecu

op-pectō -ere (ob in pectere) (po)česati, šalj. = kako jestvino ob(i)rati: memini: ut muraena et conger ne calefierent: nam nimio melius oppectuntur frigida Pl.

opúljiti òpūljīm ekspr. obrati: opuljiti koga u igri

òtrgati -ām potrgati, obrati: otrgati vinograd, jabuke, kukuruze

pick off prehodni glagol
odtrgati, obrati, oskubsti
vojska postreliti drugega za drugim

piluccare v. tr. (pres. pilucco) obrati, obirati (grozd); ekst. pren. počasi pojesti

podàbrati podàberēm podbrati, obrati: poče kruška opadati, ko će krušku podabrati

pòtkupiti -īm
1. podbrati pobrati, obrati: prodaje se ne brano, nego potkupljeno voće prodajajo se pobiravci
2. zbrati: potkupila krvave suknje i trkom kući krenula
3. spodviti: aga je gledao na ulicu i poda se noge potkupio
4. pritegniti: potkupiti dizgine
5. ekspr. pritisniti: bočnom vatrom potkupi neprijateja na koti 602 i posle kratkoga vremena natera ga na povlačenje

potŕgati -am
1. pokidati: potrgati telefonske žice; potrgati niti, potrgani gumbi
2. pobrati, obrati: potrgati grozdje, cvetje, fižol, jagode
3. pocijepati, pocepati, poderati: precej hlač potrgati na šolskih klopeh
dugo posjećivati (-seć-) školu

ràščimkati -ām oskubsti, obrati: raščimkati meso, zrna s grozda, latice s ruže

rétamer [retame] verbe transitif pociniti (des casseroles ponve); familier opijaniti; obrati, oskubsti pri igri

le cognac l'a rétamé konjak ga je opijanil
faire rétamer dati zopet pociniti

schröpfen skubsti, oskubsti (tudi figurativ); Medizin staviti ventuze; narediti vensko punkcijo; Agronomie und Gartenbau parati skorjo; figurativ obrati (koga)

scum [skʌm]

1. samostalnik
(umazana, nečista) pena; izmeček, izvržek, odpadek
tehnično žlindra, troska
figurativno usedlina, gošča
figurativno pridanič, ničvrednež, izprijenec, izgubljenec

the scum of society (of the earth) izmeček družbe (človeštva)

2. prehodni glagol
(po)snemati umazano peno; obrati; odstraniti žlindro iz staljene kovine
neprehodni glagol
delati (narediti) peno, (na)peniti se, pokriti se s peno

spolpare

A) v. tr. (pres. spolpo)

1. razkostiti

2. pren. osiromašiti; obrati, oskubsti

B) ➞ spolparsi v. rifl. (pres. mi spolpo) osiromašeti

tāxō -āre -āvī -ātum (freq. k tangere)

1. trdo dotakniti (dotikati) se, trdo potipati (potipavati): Fest., „taxare“ pressius crebriusque est quam „tangere“ Gell., qui fertur et raptatur atque huc et illuc distrahitur, is vexari proprie dicitur sicuti taxare pressius crebriusque est quam tangere Macr.

2. pren.
a) z besedami, v govoru koga pikniti, pičiti (pikati), zbosti (zbadati), (po)grajati, (po)dražiti, obrati (obirati), opravljati, starejše precediti (precejati): Plin., Suet. idr., aliquem verbi fatigatione Aur. z zasmehljivimi besedami zbadati.
b) s prijemom ali tipom ugotoviti (ugotavljati), dognati (doganjati) in določiti (določati) ceno ali vrednost, ceniti, oceniti (ocenjevati), (o)vrednotiti, taksírati (aestimare = presoditi vrednost): modum summae Suet., aliquid denariis septem Plin., senatorum censum pro octingentorum milium summa duodecies sestertium Suet., timorem tuum taxa Sen. ph., tanti quodque malum est, quanti illud taxavimus Sen. ph., scelera taxantur modo maiore Sen. tr.

tondeo -ēre, totondī, tōnsum (indoev. kor. *tend-, razširjen iz kor. *tem- rezati [gl. templum]; prim. gr. τένδω (o)glodam, srednjevisokonem. stunz kratek)

1. (o)striči, (o)briti: barbam Mart., Suet., tonsus capillus O., ne tonsori collum committeret, tondere filias docuit Ci., tondere barbam et capillum patris Ci., os Cat., lanam Varr., H., ovem Pl., oves Varr., H., oves tonsae V., pecus tondere, non deglubere Suet., labra pressius tondere Sen. ph., cutem Cels., tonsā cute H. do kože ostrižen; med. dati se ostriči: lavamur et tondemur et convivimus ex consuetudine Q., eum tonderi coëgerunt L.; act. v refl. pomenu: ut decrescente lunā tondens calvus fiam Varr., tondenti (pri striženju) barba cadebat V.

2. metaf. pesn.
a) obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klesati, (ob)tesati, (o)gladiti, (po)kositi, (po)žeti, (po)sekati: arbor tonsa comas (gr. acc.) O. okleščeno drevo, tonsa bipennibus ilex H., tondere comam acanthi V., vitem Col. obrezati, segetem Tib. požeti, stipulas, prata V. pokositi, corona tonsa V. ali oliva (oljčni venec) tonsa V. na okroglo obrezan venec = venec, ki mu je bilo puščeno le malo listja, saltatrix tonsa Ci. (o konzulu Gabiniju, ki se je preveč lišpal), reus tonsus Mart. = oproščen (obtoženci so si namreč puščali rasti brado in lase, ko so pa bili oproščeni, so se dali ostriči).
b) objesti (objedati), popasti, (po)muliti, omuliti, (po)puliti, opuliti, (o)skubsti, obrati (obirati), (po)trgati, obžreti (obžirati), obglodati (obglodavati), obgristi (obgrizovati), (o)kljuvati: gramen O., gramina Lucr., campum V., comam hyacinthi V., violas Pr., comam fluvii tondentes capellae Ap., voltur iecur tondens V. ki kljuje jetra.
c) koga „ostriči“, „oguliti“ = ugrabiti komu kaj, vzeti komu kaj, ukrasti komu kaj, oropati koga česa, spraviti koga ob kaj: aliquem auro usque ad vivam cutem Pl., regna paterna comā purpureā Pr.

tondre* [tɔ̃drə] verbe transitif (na kratko) (o)striči; (po)kositi (trato); figuré oskubsti, obrati, odreti

se laisser tondre la laine sur le dos (figuré) vse prenesti, pretrpeti, pustiti se do skrajnosti izkoriščati
tondre le contribuable odirati davkoplačevalca
il tondrait un œuf on je velik skopuh, stiskač
je me suis fait tondre dal sem se (na kratko, prekratko) ostriči