Franja

ćìspet m (t. kispet, ar.)
1. obleka, oblačilo
2. ćispètli neskl. prid. gizdavo, lepo oblečen

dress¹ [dres] samostalnik
oblačilo, (ženska) obleka; nakit
vojska uniforma

high dress do vratu zapeta obleka
low dress dekoltirana obleka
full dress svečana obleka
fancy dress maškaradna obleka
morning dress vsakdanja, navadna obleka
dress rehearsal generalka, glavna skušnja
evening dress večerna obleka, frak, plesna obleka
dress allowance ženin prost denar

endosses [ɑ̃dɔs] féminin pluriel, populaire ramena; obleka

exuviae -ārum, f (exuere) „sleček“, in to

1. (slečena, odložena) obleka: uxoris Pl., has olim exuvias mihi perfidus ille reliquit V., arma viri … exuviasque omnīs … superimponas V., exuviae Iovis Suet., filiae M.; pesn.
a) pokrivalo: verticis Cat. ali capitis Sen. tr. = lasje.
b) konjska oprema: istis omnibus exuviis amotis Ap.

2. (slečena, odložena živalska) koža: Amm., serpentis Suet., exuvias ponere Lucan. (pre)leviti se, positis exuviis lubrica terga convolvit (coluber) V.; occ. odrta koža: leonis V., Hyg., tigridis V., taurinae Amm., indumentum exuviis suis exhibere Lact.; bubulae exuviae PL. jermenje iz goveje kože.

3. (sovražniku) odvzeta bojna obleka, odvzeto orožje, odvzeta bojna oprava, plen: Acc. fr., exuvias indutus Achilli V., Mezenti ducis exuviae V., haec arma exuviasque viri tua quercus habebit V., hostiles exuviae Tib., T., exuviae bellorum Iuv., locus exuviis nauticis … ornatus Ci.; pren.: tu ornatus exuviis huius venis Ci., quam (rixam) de virginiis gesserat exuviis Cat. — Soobl. exuvium -iī, n (= exuviae 3): exuvio plenus ab hoste redis Pr.

fig² [fig] samostalnik
obleka, oblačilo; stanje, razpoloženje

sleng in full fig slovesno oblečen, načičkan, nališpan
in good fig v dobri formi, kondiciji

frock¹ [frɔk] samostalnik
halja, obleka (ženska in otroška); vojaški plašč; kuta
figurativno duhovniški značaj
mornarica mornarska bluza

garb [ga:b]

1. samostalnik
obleka, noša, halja

2. prehodni glagol
obleči

garment¹ [gá:mənt] samostalnik
obleka, oblačilo
figurativno odeja; zunanji videz

hudomušno nether garments spodnje hlače

gear¹ [giə] samostalnik
tehnično prestava; naprava, orodje, mehanizem; konjska oprava
arhaično obleka, noša
navtika ladijska oprema

in gear v teku
out of gear v neredu
head gear pokrivalo
high gear velika hitrost
low (ali bottom) gear avtomobilizem prva brzina, majhna hitrost
neutral gear prosti tek
standing gear nepremične vrvi
landing gear pristajalne naprave
steering gear krmilni mehanizem
to throw out of gear vključiti prosti tek; skaziti, spraviti v nered
gear drive pogon z zobatimi kolesi
all one's worldly gear vse, kar človek ima, vsa imovina, vsa ropotija
to change gear preklopiti
to put in gear vklopiti
top gear največja hitrost

Gewand, das, (-es, Gewänder) oblačilo, obleka; dolga tunika

graith [greiɵ] škotsko

1. samostalnik
oprema, obleka; oklep

2. prehodni glagol
opremiti, obleči

guise [gaiz] samostalnik
pojav, zunanjost, videz; moda; obleka; krinka, pretveza; maškarada

in the guise of preoblečen, našemljen v
under the guise of pod krinko, pod pretvezo

habiliment [həbílimənt] samostalnik
obleka
množina službena ali slavnostna obleka
šaljivo vsakdanja obleka

habit¹ [hæbit] samostalnik
navada, nagnjenje; (telesna ali duševna) lastnost; obleka (zlasti redovna; tudi uradna, poklicna)
medicina zasvojenost, privajenost
zoologija način življenja
botanika način rasti

habit of body habitus, telesni ustroj
habits of life življenjske navade
eating habits bonton pri mizi
by (ali from) habit iz navade
force of habit moč navade
habit of mind občutje, razpoloženje, duševna lastnost
a lady's habit ženska jahalna obleka
to acquire a habit navaditi se
to act from force of habit iz navade kaj delati
to be in the habit of doing s.th. imeti navado kaj delati
to break s.o. (o.s.) of a habit odvaditi koga (se) česa
to fall (ali get) into a habit navaditi se, priti v navado
to get out of a habit odvaditi se, priti iz navade
to indulge o.s. in a habit vdajati se navadi
to make a habit of it pustiti, da ti pride v navado
it is the habit with me navajen sem

habit [abi] masculin obleka, oblačilo

habit noir frak
habits pluriel obleka
habit de gala, de soir slavnostna, večerna obleka
habit vert uniforma članov francoske akademije
marchand d'habits trgovec z že nošenimi oblačili
l'habit ne fait pas le moine (figuré) ne smemo soditi človeka po obleki, po zunanjosti; videz vara
se mettre en habit obleči frak
ôter ses habits sleči, odložiti obleko
prendre l'habit iti v samostan

hábito moški spol obleka, noša, redovniška obleka; navada

tomar el hábito navaditi se; postati redovnik
colgar (ahorcar) los hábitos odložiti redovniško obleko; obesiti svoj poklic na klin
el hábito hace al monje obleka dela človeka
el hábito no hace al monje videz vara

habitus² -ūs, m (habēre)

I.

1. držanje, stanje: durante adhuc habitu, in quo mors quemque deprehenderat Cu., h. sedentis Suet., h. corporis quiescenti quam defuncto similior Plin. iun. (o truplu Plinija starejšega).

2. sinekdoha zunanjost, podoba, postava: h. oris Ci., L. obličje, Himera in muliebrem figuram habitumque formata Ci., virginis os habitumque gerens V., h. corporis Cu., T.; occ. čedna postava, ličnost: lupi Ambr.

3. occ. zunanjost, noša, pogosto v zvezi: habitus atque vestitus, habitus vestitusque, habitus cultusque, cultus habitusque Ci., L. idr., h. virginalis Ci., pastorum L., regum Persarum Iust., citharoedicus vel tragicus Eutr., fabrilis Arn. kovaška, kovača, nuptialis Aug.; meton. obleka, oblačilo, oprava: proiecerat heros virgineos habitūs O., ubi Dardanios habitūs vidit V., luxurians h. Sen. rh. razkošna obleka, potratnost v obleki, permutato cum uxore habitu Q., sparsi per domos occulto habitu T.; preg.: suo habitu vitam degere Ph. v svoji koži (ne v izposojenem lepotičju) živeti. —

II. metaf.

1. kakovost, stanje, položaj, razmere: locorum V., Sen. rh., domicilii Col., Italiae Ci., h. novae fortunae et … novi ingenii L., pecuniarum L. stanje premoženja, maris, labentem civitatis statum in pristinum habitum revocare Val. Max., naturae h. Cu. naravna (prirojena) sposobnost, naturae ipsius habitus prope divinus Ci. prirojena, skorajda božanska nadarjenost.

2.
a) telesno ali duševno stanje, zdravje, razpoloženje, razpoložênost: corporis Ci., cum floreret optimo habitu Ci. pri najboljšem zdravju, animi h. Ci., h. animorum T.
b) razpoloženje = javno mnenje: civitatis Vell., provinciarum T. v provincah.

3. vedenje: civilis h. Cu. olikano vedenje.

4. kot fil. t. t.: pridobljena posebnost, — sposobnost, — zmožnost, — osebna lastnost, — značilnost: Ci.

háină -e f

1. obleka

2. suknjič

haljètina ž slabš. obleka

hàljina ž
1. obleka: kućna haljina; vojničke, svadbene -e; crne -e črna obleka kat. duhovnikov
2. mn. posteljnina: krevetne -e