Franja

be in neprehodni glagol
biti znotraj, biti doma; biti v ječi; ujeti se v zanko; biti oblečen v kaj; priti pravočasno; dospeti (pošta)

be in for pričakovati, nadejati se; vedeti; lotiti se česa; slabo naleteti
be in love biti zaljubljen

bepelzt oblečen v kožuh, v kožuhu

bestangezogen najbolje oblečen, najelegantnejši

biancovestito agg. knjižno belo oblečen

bjelòruh -a -o (ijek.), belòruh -a -o (ek.) belo oblečen, z belo obleko

brācātus (braccātus) 3 (brāca, bracca)

1. hlačat, v hlačah, v hlače oblečen: sic existimatis eos hic sagatos bracatosque versari Ci., Satarchae totum corpus bracati Mel.

2. pren.
a) tuj, barbarski, mehkužen: turba Getarum O., miles Pr., Medi Pers.
b) kot zemljepisno poimenovanje = transalpīnus čezalpski: Gallia bracata Mel., Plin. star. ime za Gallia Transalpina, ki se je pozneje imenovala Gallia Narbonensis Narbonska Galija, bracatorum pueri Iuv. dečki iz Narbonske Galije; iron.: cognatio bracata Ci. sorodstvo z ljudmi iz Narbonske Galije.

brindellone m (f -na) nemarno oblečen človek, razcapanec; lenuh, brezdelnež

candidātus 3 (iz candida, sc. toga) belo oblečen, v belo togo odet: Prud., candidatus cedit hic mastigia Pl., vectores nautaeque candidati Suet. Od tod subst. candidātus -ī, m

1. kdor se poteguje za državno (častno) službo, kandidat (ker so ti hodili okrog v belih togah): Varr., T. idr., officiosissima natio candidatorum Ci., c. consularis, praetorius, tribunicius Ci. kandidat za konzulsko, pretorsko, tribunsko službo, c. consulatūs L. epit., Suet., quaesturae Suet., sacerdotii Sen. ph., c. Caesaris Vell. ki ga je Cezar (cesar) posebej priporočil, od tod preg.: petis tamquam Caesaris candidatus Q. = zavedajoč se uspeha; c. principis Ulp. (Dig.) = kvestor, ki ga je izvolil sam cesar, da je prebiral ces. govore in odgovore = quaestor T., Suet., quaestor candidatus Suet., Lamp.; candidatus = ki ima ius togae candidae: Cod. Th.; redkeje candidāta -ae, f kandidatka za kaj, prošnjica za kaj: sacrificii Ps.-Q.

2. pren. kdor se poganja ali stremi za čim, stremljivec za čim, čakalec na kaj: c. non consulatūs tantum, sed immortalitatis et gloriae Plin. iun., eloquentiae Q., crucis Ap. ki bo kmalu križan, c. socer Ap. ki bi rad postal tast, c. aeternitatis Tert., philosophiae Symm.

Canusium -iī, n Kanuzij, staro apulsko mesto, ki so ga ustanovili Grki, znano po lepi rdečkasti volni (zdaj Canosa di Puglia): Ci. ep., C., H., L. idr. Od tod adj.

1. Canusīnus 3 kanuzijski, iz Kanuzija: ager Varr., hospes Ci. ep., lana Plin., fuscae, rufae Mart., birri Vop.; subst.
a) Canusīna -ae, f (sc. vestis) obleka iz kanuzijske volne: Mart.
b) Canusīnus -ī, m Kanuzijec: bilinguis (= gr. in osk.) H., v pl. Canusīnī -ōrum, m Kanuzijci, preb. Kanuzija: Varr., L.

2. Canusīnātus 3 v kanuzijsko volno oblečen: Sen. ph., Mart., Suet.

castorīnātus 3 (castor) v bobrovino (= bobrovo krzno) oblečen: Sid.

chlamydātus 3 (chlamys) odet z vojaškim plaščem, s hlamido, oblečen v hlamido: Pl. Ci., Val. Max.; subst. chlamydātī -ōrum, m: Sen. ph.

coated [kóutid] pridevnik
s plaščem ogrnjen, v plašč oblečen; obložen; premazan

coated paper kredni papir

coccinātus 3 (coccinum) v škrlat oblečen: Mart., Suet.

conchȳliātus 3 (conchȳlium)

1. škrlatno (bagreno) pobarvan, škrlaten, bagren: Petr., Marc., c. Pompei peristromata Ci., vestis Plin., Suet.

2. v škrlat (bager) oblečen; subst. conchȳliātī -ōrum, m „škrlatniki“: Sen. ph.

copērto¹

A) agg.

1. pokrit; zavarovan:
piscina coperta pokriti bazen

2. dobro oblečen

3. temen, oblačen:
cielo coperto oblačno nebo

4. dvoumen, prikrit

5. pren. ekon. pokrit

B) m pokrit, zavarovan prostor; streha:
mettersi al coperto zateči se pod streho
essere al coperto pren. biti na varnem

crnòruh -a -o s črno obleko, črno oblečen: -i ljudi

cycladātus 3 (cyclas) v ciklado oblečen, v cikladi: Suet.

ćìspet m (t. kispet, ar.)
1. obleka, oblačilo
2. ćispètli neskl. prid. gizdavo, lepo oblečen

Dalmatae (Delmatae) -ārum, m (Δαλμάται) Dalmati(nci), preb. pokrajine Dalmacije: Ci. ep., Vell., T. idr.; atrib.: Dalmatae montes Stat. dalmat(in)ska gorovja. — Od tod subst. Dalmatia (Delmatia) -ae, f (sc. terra; Δαλματία) Dalmacija, pokrajina ob vzhodni obali Jadranskega morja, približno današnja Dalmacija: O., T. idr. Adj. Dalmaticus (Delmaticus) 3 dalmat(in)ski, iz Dalmacije, nad Dalmacijo: Vell., T., Suet., triumphus H. zmagoslavje prokonzula Azinija Poliona nad dalmatinskimi Partinci 25. X. 39. — Kot subst. Dalmatica -ae, f (sc. vestis) dalmatika, neko spodnje oblačilo s kratkimi rokavi, iz bele dalmatinske volne, še dandanes mašno oblačilo katoliških duhovnikov: Cypr., Isid. — Od tod adj. Dalmaticātus 3 v dalmatiko oblečen: Lamp.

déguenillé, e [degənije] adjectif oblečen v cape, razcapan; masculin razcapanec