Franja

kleiden oblačiti, obleči (sich se; figurativ nadevati si); (gut stehen) pristojati; in Worte kleiden izraziti z besedami

lisciare

A) v. tr. (pres. liscio)

1. gladiti

2. gladiti; božati:
lisciare la barba gladiti brado
lisciare lo stile piliti slog

3. pren. laskati, prilizovati se

B) ➞ lisciarsi v. rifl. (pres. mi liscio) lišpati se, izbrano se obleči, oblačiti

mettere^*

A) v. tr. (pres. metto)

1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
mettere qcn. dentro koga zapreti
mettere nel sacco pren. prevarati
mettere allegria razveseliti
mettere paura prestrašiti
mettere male izzvati razdor
mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
mettere insieme združiti
mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin

2. posvetiti, posvečati:
mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami

3. potrebovati, porabiti:
per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika

4. obleči, oblačiti; obuti:
mettere il cappotto obleči plašč
mettere le scarpe obuti čevlje

5. dajati (iz sebe):
mettere lamenti ječati
mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
mettere cervello, giudizio spametovati se
mettere le ali pren. naglo napredovati

6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
mettiamo il caso che denimo, da

7. naložiti, nalagati:
mettere una tassa naložiti davek

8. spraviti, spravljati (v):
mettere in latino prevesti v latinščino
mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
mettere in versi dati v verze

9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
mettere agli atti dati ad akta
mettere al bando izgnati
mettere a confronto primerjati
mettere al corrente obvestiti
a ferro e fuoco opustošiti
mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
mettere al mondo roditi
mettere a morte usmrtiti
mettere a nudo odkriti, razgaliti
mettere a parte vključiti
mettere alla prova preizkusiti
mettere a segno natančno zadeti
mettere a tacere utišati
mettere a terra elektr. ozemljiti
mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje

10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
mettere in chiaro razčistiti
mettere in croce križati; pren., mučiti
mettere in fuga pognati v beg
mettere in giro razširiti
mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
mettere in vendita dati v prodajo

B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
il sentiero mette nei campi steza pelje na polja

C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)

1.
mettersi a tavola sesti za mizo
mettersi a letto leči
mettersi in cammino kreniti
mettersi in piedi vstati
mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave

2. obleči, oblačiti (se):
mettersi in abito da sera obleči večerno obleko

3. združiti se:
mettersi in società con qcn. združiti se s kom

4. kazati, pokazati (se):
si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže

5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
mettersi a giocare začeti igrati
mettersi a studiare začeti študirati

naprávljati -am, napravljala i napravljala
I.
1. činiti, praviti, raditi: napravljati most čez reko
2. spremati: napravljati večerjo; napravljati sok iz grozdja, drva za zimo
3. praviti: napravljati komu veselje, skrbi
4. oblačiti, odijevati (-de-): napravljati otroka
II. napravljati se
1. spremati se za polazak: napravljati se od doma
2. k dežju se napravlja
sprema se na kišu

navláčiti nàvlāčīm
I.
1. vlačiti na
2. oblačiti: navlačiti navlaku na jastuk, rukavice na ruku
3. privlačiti
4. brusiti: navlačiti nož, brijački nož
5. prevlačiti: navlačiti magnet
6. preoblačiti: navlačiti postelju
7. nakopavati si: navlačiti bolesti
II. navlačiti se
1. oblačiti se
2. zbirati se: oblaci se navlače
3. ekspr. dajati se, trgati se: navlačiti se s djecom

ob-nūbilō -āre -āvī -ātum (ob in nūbilāre) z oblaki ali meglo prevleči, (po)oblačiti, (o)megliti, (za)megliti, (o)mračiti, (po)mračiti, zatemniti (zatemnjevati): metaf.: serenitatem vultūs aegritudine Gell., animam obnubilavit Ap. onesvestil se je, omedlel je, odore sulfuris obnubilatus Ap. omamljen, omedlel; pren.: virtutem actibus pravis o. Amm., quia nequaquam eius sapientiam ullo errore obnubilant aut labe subvertunt Aug., ne tempestate contentionis serenitatem caritatis obnubilet Aug.

obukívati obùkujēm, obukòvati obùkujēm (se) dial. oblačiti (se): narodnu nošnju obukuje u najredim prilikama

odijèvati òdijevām (ijek.), odévati òdēvām (ek.) (se) oblačiti (se): odijevati se po najnovijoj modi

òpravljati -ām
I.
1. popravljati: opravljati kuću
2. oblačiti
3. odpravljati, pošiljati
4. pripravljati
II. opravljati se
1. popravljati se
2. oblačiti se: dok je mogla, opravljala se lijepo
3. odpravljati se: opravlja se vojvoda Janko na Kosovo ravno
4. pripravljati se

paludare

A) v. tr. (pres. paludo)

1. ekst. bogato obleči, oblačiti (tudi slabš.)

2. pren. okititi z okraski

B) ➞ paludarsi v. rifl. (pres. mi paludo) pog. bogato, razkošno se obleči, oblačiti:
paludarsi a festa praznično se obleči

pompeggiare

A) v. intr. (pres. pompeggio) bahavo razkazovati; živeti razkošno

B) ➞ pompeggiarsi v. rifl. (pres. mi pompeggio) razkošno se obleči, oblačiti; ekst. šopiriti se, napihovati se

prevláčiti prèvlāčīm
1. vlačiti (čez): prevlačiti brod preko brzaka, gudalom preko žica
2. mazati: prevlačiti kožu lakom, patos voskom
3. oblačiti: prevlačiti stolicu kožom
4. prepeljevati: prevlačiti čete

rindossare v. tr. (pres. rindōsso) ponovno obleči, oblačiti

rivestire

A) v. tr. (pres. rivēsto)

1. ponovno obleči, oblačiti

2. obleči, oblačiti, nositi; pren. privzeti, imeti:
rivestire le armi pren. ponovno vojskovati se
rivestire la tuta obleči delovno haljo
la questione riveste una grande importanza zadeva je zelo pomembna

3. obložiti, oblagati

4. prevleči; pren. prekrivati, skrivati

5. pren. imeti (čin, funkcijo); opravljati; imenovati, postaviti, postavljati (za):
riveste la carica di sindaco opravlja funkcijo župana
rivestire qcn. di una carica koga postaviti, imenovati za kaj

B) ➞ rivestirsi v. rifl. (pres. mi rivēsto)

1. ponovno se obleči, oblačiti; ekst. obleči, oblačiti se

2. preobleči, preoblačiti se

suit² [sju:t] prehodni glagol
obleči, oblačiti, krasiti, opremiti; prilagoditi (to čemu)
pristajati, prilegati se, ustrezati, biti v skladu z, biti primeren; prijati, goditi, biti po volji; zadovoljiti

to suit o.s. napraviti po svoje
neprehodni glagol
pristajati, podati se, ustrezati (with čemu)
zadovoljiti, prijati

I am suited našel sem, kar mi je po volji
suit yourself napravi, kar hočeš
this book is not suited to (ali for) children ta knjiga ni primerna za otroke
to suit one's action to one's words uskladiti svoje početje s svojimi besedami, takoj izvršiti grožnjo itd.
that suits my book figurativno to mi ustreza, mi je prav
it suits my book that... prav mi pride, da...
does it suit you to come tomorrow? vam je prav, če pridete jutri?
this dress suits you well ta obleka se ti lepo poda
he is hard to suit njemu je težko ustreči
the frame does not suit with the picture okvir se ne sklada s sliko
he is not suited for (ali to be) a teacher on ni primeren za učiteljski poklic
this will suit my requirements to bo ustrezalo mojim zahtevam, to bo (kot nalašč) zame
to suit one's style of living to one's means prilagoditi svoj način življenja svojim sredstvom
wine does not suit me vino mi ne prija, vina ne prenesem

tailor [téilə]

1. samostalnik
krojač

lady's tailor damski krojač
tailor's bird hudomušno likalnik (krojaški)
tailor's cramp, tailor's spasm krč v prstih
tailor's twist vrsta dolge svilene niti
the tailor makes the man obleka dela človeka
to ride like a tailor figurativno biti slab jezdec; slabo, nespretno jahati

2. prehodni glagol
krojiti, delati ali narediti obleko (for za)
obláčiti (koga)

well tailored dobro oblečen, (o obleki) dobro narejen, krojen
who tailors you? kdo vam dela obleke?
a play tailored to the audience za publiko prirejena igra
neprehodni glagol
biti krojač, opravljati krojaški poklic

vestir [-i-] obleči (se), oblačiti (se); preobleči, prekriti (s preprogami), olepšati, opažiti

el hábito (sacerdotal) biti duhovnik
vestir el rostro de severidad strogo se držati
eso le viste ante los demás to mu daje ugled pri drugih
vestir de blanco belo se obleči
vestir de corto nositi kratko obleko
vestir de máscara maskiran (kostumiran) biti
vestir a la moda po modi se oblačiti
vestir de paisano nositi civilno obleko
vestir de uniforme nositi uniformo
cuarto de vestir oblačilnica
vestirse obleči se; pokriti se
vestirse a la moda oblačiti se po modi
vestirse con lo ajeno (fig) s tujim perjem se krasiti
vestirse de la autoridad važnega se delati, uradno se držati
el cielo se vistió de nubes nebo se je pooblačilo
vísteme despacio, que estoy de prisa (pregovor) hiti počasi

vestire

A) v. tr. (pres. vēsto)

1. obleči, oblačiti

2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik

4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

5. pren. prevleči

6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

7. pren. okrasiti

B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

Č) m

1. obleke; garderoba

2. oblačenje (način)

vêtir* [vɛtir] verbe transitif obleči, oblačiti

se vêtir obleči se
vêtir quelqu'un des pieds à la tête obleči koga od nog do glave

zaodijèvati -òdijevām (ijek.), zaodévati -òdēvām (ek.) (se) oblačiti (se), odevati (se)