ob-nūbilus 3 (ob in nūbilus) oblačen: obnubila (po nekaterih izdajah nubila) tenebris loca Enn. ap. Ci. od teme obstrti.
overcast1 [óuvəka:st] pridevnik
oblačen, temen, mračen; obšit, zaentlan (rob)
geologija prevrnjen, ležeč (tektonski pregib)
skyless [skáilis] pridevnik
oblačen; brez vedrega neba
thick [ɵik]
1. pridevnik
debel; grob, neotesan, robat
britanska angleščina, sleng otekel; gost (gozd, lasje, tekočina); poln, bogat (with z)
pogosten; blaten, umazan; na debelo pokrit (z); meglen, temačen, oblačen (vreme); hripav (glas); moten, kalen (tekočina); neumen, omejen
thick with dust čez in čez pokrit s prahom
the air is thick with snow zrak je poln snega
a thick ear britanska angleščina, sleng klofuta
a thick head debeloglavec, topoglavec
a bit thick sleng nekoliko pretiran
as thick as peas kot peska ob morju (obilo)
they are as thick as thieves figurativno trdno držijo skupaj
2. samostalnik
najdebelejši, najgostejši del (česa)
figurativno najbolj nevaren, najtežji del; najgostejše mesto, gneča, metež
sleng tepec, bebec, bedak
the thick of the crowd najhujša gneča (ljudi)
in the thick of the crisis v polni krizi, sredi krize
in the thick of the fight(ing) sredi, v žarišču boja, sredi največjega bojnega vrveža
in the thick of the fray tam, kjer je najbolj vroče (v pretepu)
to go through thick and thin figurativno preiti vse zapreke (vse nevarnosti), iti skozi dobro in slabo
3. prislov
debelo; gosto; često; hitro; nerodno; nejasno
fast and thick pogosto, kot toča
the blows came fast and thick udarci so padali kot toča
that is a bit thick to je malo preveč
he lays it on thick on pretirava (v laskanju, s komplimenti)
the snow fell thick močnó je snežilo
to sow thick gosto sejati
to speak thick nejasno, nerazločno govoriti
the shots fell thick around him krogle so gosto (kot toča) padale okrog njega
4. prehodni glagol & neprehodni glagol
zgostiti (se) (o tekočini)
trübe moten, kalen; Licht: moten; Wetter, Himmel: oblačen; (traurig) žalosten, žaloben; Geschäfte: kalen; im trüben fischen figurativ ribariti v kalnem
verhangen Himmel: oblačen; Fenster: zagrnjen
wolkenbedeckt oblačen, pooblačen
wolkenreich (močno) oblačen
wolkig oblačen; Farbauftrag: oblakast; figurativ meglen; Adverb oblačno
захма́рений прикм., obláčen prid., pooblačèn prid.
непогожий oblačen, deževen
непого́жий прикм., obláčen prid.
облачный oblačen; temačen
пасмурный mračen, oblačen; (pren.) mrk, zamišljen
серый siv; oblačen; (pren.) brezbarven, poprečen; (pren.) neizobražen, neotesan; m sivec (konj, volk)
хма́рний прикм., obláčen prid.
хмурый mrk, namrgoden; namrščen; (pren.) temačen, oblačen
cerrado zaprt; star, odrasel (žival); gost (gozd), stisnjen; trmast; skriven, skrivnosten; soparen; močno oblačen
cerrado de barba polno bradat
cerrado de mollera neumen, trapast
barba cerrada polna brada
noche cerrada črna noč
creer a ojos cerrados slepo verjeti
nimbus -ī, m (indoev. kor. *nembh-; prim. gr. νέφος, νεφέλη, lat. imber, nebula)
1. temen (nevihten, hudouren, deževen, moker) oblak, sploh oblak, oblačje, oblaki: inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbûm (= nimborum) occaecat nigror, flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., involvere diem nimbi V., cinxerunt aethera nimbi V., nimbos Euro agente ocior H., subito coorta tempestas tam denso regem operuit nimbo, ut … L., piceo Nox obvia nimbo lucentes turbavit equos Stat.; poseb. oblačen (oblakast) sijaj, meglena odeja, v katero se ogrinjajo božanstva, ko se prikazujejo na zemlji: hoc Venus, obscuro faciem circumdata nimbo, detulit V., (sc. Iuno) agens hiemem nimbo succincta per auras V.; od tod pozneje
a) svetniški sij, nimb, avreola, gloriola svetnikov: Isid.
b) načelek = čelna obveza, čelna poveza (ovijača), ki so jo nosile ženske, da so imele majhno čelo, kar je veljalo za lepo: Isid.
2. occ. o stvareh, ki se dvigujejo kakor oblak: fulvae nimbus harenae V. ali n. pulveris Cl. (rumenkast) prah, prašína, respiciunt atram in nimbo volitare favillam V. dimni oblak, oblak (val) dima.
3. metaf. „oblak“ o stvareh, ki se širijo podobno kot oblak, gosta tolpa, množica, veliko število, obilica: n. peditum V. (prim. νέφος πεζῶν Hom.), n. ferreus V. ali nimbus glandis L. oblak svinčenk (streliva), n. telorum Lucan., pilorum Sil., ingens lapidum saxorumque nimbus Fl., n. purpureus Cl. cvetlic; tudi o tekočinah, mazilih: lucerna nimbis ebria Nicerotianis Mart.
4. meton.
a) močno deževje, naliv, ploha, líjavica (lijávica): terra abit in nimbos imbremque Luc. ap. Varr., terrere animos fulminibus, tempestatibus, nimbis, nivibus, grandinibus Ci., insequitur commixta grandine nimbus V., multa grandine nimbi culminibus crepitant V., densi funduntur ab aethere nimbi O. se ulivajo, padajo, n. effusus L.; od tod sploh dež, deževnica: silva continere nimbos ac digerere consueta Plin., nimbi ligati Petr. led.; metaf. nimb, „oblak“, posoda z več odprtinami, ki so jo uporabljali pri pojedinah in v gledališčih, da so škropili blagodišeča mazila in razne tekočine: n. vitreus Mart.
b) nevihta, huda ura, hudo vreme, vihar, vihra, ujma, piš: toto sonuerunt aethere nimbi V., nimborum in patriam Aeoliam venit V.; pren. „vihar“ = nenadna nezgoda, nenadna nesreča: hunc nimbum cito transisse laetor Ci. ep. (prim. „viharjev jeze so pogosto rjule“ Prešeren).