Franja

Sitte, die, (-, -n) šega, običaj, (Gewohnheit) navada; Sitten , pl , nravi; šege, običaji, navade; (Benehmen) (lepo) vedenje, manire; (Moral) morala; Polizei: oddelek za prostitucijo; Sitten und Gebräuche šege in navade

soleō -ēre, solitus sum (menda s sab. l [nam. d]; sor. s sodālis)

1. imeti navado (običaj), biti (na)vajen; soleo z inf. se pogosto sloveni le z nedovršnim (ali iterativnim) glagolom, npr. soleo esse bivam, soleo sedere sedim, posedam, solent cremare sežigajo; včasih tudi z adv. navadno ali adj. rad, npr. soleo dormire navadno (rad) spim, soleo sedere navadno (rad) sedim; večinoma z inf., in sicer osebno: nil ego in occulto agere soleo Pl., ruri crebro esse soleo Ter., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., timidos odisse solemus Ci., matrem timidi flere non solere N., dicere solitus S., prandere soliti H., mixta tenax segeti crescere lappa solet O.; brezos.: quod dici solet Ter., optimo cuique accidere solitum est Ci., scribi solet Ci., solet eum paenitere Ci. ep., unde omnis Troia videri et Danaûm solitae naves V., ut solet fieri Cu. ali ut fieri solet Lact. kakor se navadno (z)godi, kot se rado zgodi, quaeri solitum est Gell.; brez inf. (ki ga lahko v mislih dostavimo), osebno: me dico ire, quo saturi solent (sc. ire) Pl., ita ego soleo Pl. ali sic soleo (sc. facere) Ter. tako sem (na)vajen, taka je moja navada; isti inf. (facere) moramo dostaviti tudi v zvezah ut soles, ut solitus es Ter., ut solet Ter., Ci., ut solent Pl., ut solebam Ci. kakor si (je, so, sem bil) (na)vajen oz. (na)vajeni, po svoji navadi, ut poëtae solent, ut praedones solent Ci. kot so vajeni (običajno) pesniki, kot so vajeni (običajno) razbojniki, po navadi pesnikov, po navadi razbojnikov, quod prava ambitio solet S., ut alias solent Cu.; brezos. (dostaviti je treba inf. fieri): ut solet Ci. idr. kakor se navadno (z)godi, kakor (kot) navadno (običajno), kakor (kot) ponavadi (po navadi), ut antea solebat Ci., ut mediis caloribus solet L., praeter quam in navali certamine solet L. proti običaju pomorske bitke, mimo običaja (v neskladju z običajem) pomorske bitke, v neskladju s pomorsko bitko, quod in tali re solet, ut in plerisque negotiis solet, ut in terrore solet S., itaque, quod plerumque in atroci negotio solet, senatus decrevit, darent operam consules, ne quid detrimenti res publica caperet S. Od tod
a) adj. pt. pr. solēns -entis po navadi (ponavadi): Pl.; solens sum = soleo: Pl.
b) adj. pt. pf. solitus 3 navajen, navaden, v navadi bivajoč, običajen, ustaljen: labor, locus O., artes O., Tib., torus Tib., chori Pr., solita id Fortuna vetabit V. kakor ima navado, po svoji navadi, solita ministeria Plin. iun., tempus (naspr. insolitum) Sen. rh., Germanico ne solitos quidem honores contigisse T., solitus alveus T. navadna, prava, solitae exercitationes Suet., solitus mos Sen. ph. šega in navada, ustaljena navada; poseb. pogosto solito more O. ali more solito Cu. po šegi in navadi; tako tudi solito matrum de more V. ali more de solito Arn.; z dat.: armamenta Liburnicis solita T., solito bonis (poštenjakov) more, solitus sibi, id est modicus apparatus Val. Max.; adv.
a) solitē ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Eccl.
b) solitō ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Isid.; subst. solitum -ī, n navada, običaj, šega: hostibus belloque gratiam habendam, quod solitum quicquam liberae civitatis fieret L. da se še kaj stori, kar je v svobodni državi običajno; z dat.: proinde tona eloquio, solitum tibi V. kakor si (na)vajen, po svoji navadi; v pl.: ad ventris solita secedens Aur. kakor da bi hotel iti na svojo potrebo; pogosto s praep.: praeter solitum V., H. ali praeter solita S. ap. Non. ali super solitum Sen. ph. ali ultra solitum T., Amm. proti navadi, čez običajno mero, nenavadno, neobičajno, ex solito Sen. ph., Vell., ponavadi, redno; pogosto v abl. comparationis: (sc. visus) sol rubere solito magis L. bolj kakor navadno = nenavadno, solito blandior, formosior, tardior, uberior, citius, velocius O. … kakor navadno (ponavadi, običajno, navadoma), plus solito L. ali solito plus O., solito serius L., maior (citatior, propior) solito L., solito audacior Cels., solito rariores Plin. iun., solito vehementior Fr., solito ocius Amm., plus debito solitoque facere Sen. ph. več, kot je treba in kot je običajno.

2. occ.
a) spolno občevati, telesno se družiti, seksati s kom: viris cum suis praedicant nos solere Pl., duo … solebant Mucillam Cat.
b) môči: servi a dominis semper manumitti solent Iust.

Opomba: Star. podaljšana obl. pr.: solinunt = solent Fest.; star. obl. iz pf. debla: solui (nam. solitus sum) Ca. ap. Varr., Enn. ap. Varr., soluerint (nam. soliti sint) Coelius Antipater ap. Non., soluerat (nam. solitus erat) S. ap. Prisc. — Kot pravi Macr., fut. ni bil v rabi.

sollemnis (s soobl. sōlemnis in sōlennis) -e, adv. sollemniter, sōlemniter, sōlenniter (sollus [stlat.] = totus; drugi del te besede etim. ni dokončno potrjen; po nekaterih = lat. annus, po drugih sor. z osk. amnúd [iz debla amb-] = circuitu)

1. vsako leto se ponavljajoč, vsakoleten: Val. Max., Serv. idr., sacra Ca., Lex ap. Ci., sollemne et statum sacrificium Ci., sacrificia solemnia Ci., sollemnia sacrificia L., dies, qui quasi … sollemnes apud omnes sunt … celebrati Ci., statum iam ac prope sollemne in singulos annos bellum L., sollemnīs dapes V.

2. meton.
a) slovesen, slavnosten, prazničen, prazniški, svet: Aug., Tert. idr., ludi Tab. XII ap. Ci., L., O., sollemnis coetus ludorum Ci., sacrum Sen. tr., sicuti in sollemnibus sacris fieri consuevit S., curarit sollemnia sacra Lucr., sollemni more sacrorum Lucr., sollemnes epulae Ci., T., religiones Ci., sollemnia verba Ci., O., vota, dona, arae V., pompa V., Amm., ignis, festum, circus, preces O., cum sollemni habitu L., carmen H., dies … sollemnis mihi sanctiorque paene natali proprio H., dies sollemnes Suet. zaročni dnevi, dnevi zaroke, sacramentum T., auspicia Cl., solemnissimas preces de casto praefatus ore Ap., die solemnissimo natali meo Fr., omnibus sollemniter peractis L., convivium sollemniter instituit Iust., lusus iste, quem … solemniter celebramus Ap.
b) običajen, navaden, ustaljen, vsakdanji: officium Ci., iter sollemne, legitimum, necessarium Ci., sollemnis militum lascivia L., sacra deosque dabo; socer arma Latinus habeto, imperium sollemne socer V., Romanis sollemne viris opus H., Romae dulce diu fuit et sollemne H., sollemnis gloria Ph., mos Suet., cursus Suet., Cl., spectari sollemne olim erat Suet. ali sollemne nobis fuit agitare Gell. je bila navada, je bilo v navadi, sollemnis via Amm. obča, splošna, solemniter se purificantes, solemniter aquā circumspergi Plin. ali transmisso sollemniter Tiberi Amm. ponavadi, običajno, kakor je navada.
c) prav(šnj)i, (pravno)formalen, predpisan, določen, ustaljen: numerus testium Dig., sollemniter cavere, iurare Dig. v skladu z vsem, držeč se pravnih formalnosti. — Od tod subst. sollemne (sōlemne, sōlenne) -is, n

1. slavnost, slovesnost, svečanost, v pl. tudi slovesni običaji: sollemne antiquissimum, sollemne allatum ex Arcadia, sollemne clavi figendi, ludorum, Nemeorum, auspicandorum comitiorum L., soli Fidei sollemne instituit L., iam redeunt iterum sollemnia (sc. Isidis) nobis Pr., Claudio funeris sollemne celebratur T., ludos sollemnibus addere L., sollemnia funerum, pietatis, nuptiarum T., sollemnia Quinquatruum, triumphi Suet., sollemnia magna Iuv.

2. occ. v pl.
a) slovesne daritve, slovesne žrtve: tumulo referunt sollemnia V., tumulo sollemnia mittent V., extis sollemnium vesci L.
b) slovesne čestitke, slovesna voščila: sollemnia incipientis anni Kalendis Ianuariis epistulā precari T. pis(me)no voščiti srečo za novo leto, pis(me)no čestitati.

3. navada, običaj, šega: nostrum illud sollemne servemus Ci., mos … inter cetera sollemnia manet L., mansit sollemne, ut … L., repeterent sollemnia T. naj se znova lotijo običajnega dnevnega dela; sollemne habere z inf. Plin. navado imeti, biti vajen: annua solemnia Amm. letno dani; pesn.: sollemnia (acc. pl. nam. sollemniter) insanire H. na čisto navaden način.

4. v pl. oblíčnosti, formalnosti: sollemnia iuris Dig. pravne obličnosti, testamenti Dig.

šéga i šêga ž navika, običaj: domača, tuja, lovska šega; prijateljska šega
običaj među prijateljima; po novi -i; po gosposki -i; -o vedeti komu
poznavati nečiju ćud, nečije hirove, kaprise; ta človek je svoje -e
ovaj je čovjek hirovit, ćudljiv, kapriciozan

tradition [trədíšən] samostalnik
tradicija, (ustno) izročilo; običaj, ustaljena navada
pravno izročitev (kriminalcev), predaja

tradition [tradisjɔ̃] féminin (ustno) izročilo, tradicija, običaj, navada; juridique izročitev, predaja

être de tradition, une tradition biti tradicija, navada
maintenir une tradition vzdrževati, gojiti (neko) tradicijo, navado
de tradition tradicionalen
tradition populaire ljudska tradicija

tradizione f

1. izročilo, tradicija; navada, običaj; ekst. ustaljena navada:
tradizione orale ustno izročilo
conoscere, sapere per tradizione kaj vedeti iz izročila
rompere la tradizione prekiniti tradicijo

2. pog. navada

3. pravo tradicija; predaja, izročitev v last

usage [jú:zidž] samostalnik
navada, običaj; uzus; praksa; raba, uporaba, uporabljanje; običajni postopek (ravnanje, postopanje)
pravno običajno pravo; govorna raba
tehnično obraba

an old usage stara navada, star običaj
ill usage slabo ravnanje
common usage splošno privzet običaj
to meet with harsh usage naleteti na grobo ravnanje

usage [üzaž] masculin raba, uporaba; korist; navada, običaj

faire usage de quelque chose uporabiti kaj
faire mauvais usage de quelque chose slabo kaj uporabiti
usage des stupéfiants uživanje mamil
il est d'usage navada je
à l'usage des écoles za šolsko rabo
faire de l'usage biti trpežen, dolgo trajati
garanti à l'usage zajamčeno trpežen
usage du monde lepo vedenje, uglajenost
usage de la force uporaba sile
comme d'usage kot po navadi, kot običajno
hors d'usage ne več v rabi, zastarel
avoir l'usage de quelque chose biti (na)vajen česa
ignorer les usages ne poznati pravil vljudnosti
usages pluriel občinski pašniki

usanza f

1. navada, običaj, šega:
l'usanza dell'albero di Natale šega božične jelke

2. navada, način; uzanca:
all'usanza po:
cucinare all'usanza cinese kuhati po kitajsko, na kitajski način
attenersi alle usanze del paese držati se navad nekega kraja
PREGOVORI: paese che vai usanza che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev

use¹ [ju:s] samostalnik
raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
cerkev obredi kake Cerkve, liturgija

beyond all use čisto nenavaden
in use v rabi
of use uporaben, koristen
of no use neuporaben, brezkoristen
in common use v splošni rabi
out of use ne v rabi, ne več uporaben
fit for use uporaben
with use s trajno rabo
the Anglican use anglikanski obred
value in use dejanska vrednost
use and wont šege in navade
according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
use makes perfect vaja naredi mojstra
use is second nature stara navada je železna srajca
once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
is this of use to you? lahko to kaj porabite?
crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
to be in daily use biti vsak dan v rabi
to bring into use uporabiti
to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
to come into use priti v splošno rabo
to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
I have no use for it nimam kaj početi s tem
I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
to put to (good) use (dobro) uporabiti

uso² m

1. raba, uporaba:
a uso di (namenjen) za:
libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
d'uso v rabi, običajen:
effetti d'uso obleke, hišna oprava
lingua d'uso govorni jezik
prassi d'uso običajna praksa
fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
uso tessera za izkaznico:
fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
istruzioni per l'uso navodila za uporabo
medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj

2. uporaba (možnost uporabljanja):
camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
perdere l'uso della ragione biti ob razum
riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge

3. pravo služnost

4. vaja

5. navada, običaj:
all'uso di po:
piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
uso pelle, seta imitacija kože, svile
gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
essere in uso biti v modi

6.
usi pl. uzusi

7. raba; ekst. pomen:
uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
l'uso fiorentino florentinščina
l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza

Usus (-, ohne Plural) šega, običaj

ūsus -ūs, m (ūtī)

1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, izkoriščanje, izraba, izrabljanje, poseganje po čem, úzus, navada, običaj: Plin., Q., Vell., Suet., Lamp., Amm., Icti. idr., armorum Cu., lini C., omnium rerum L., fons usui opportunus S., publicus usus H., nati in usum laetitiae scyphi H. za uživanje veselja, ad usum domesticum Ci., multa ad usum suum reservabat Ci., rem usui destinare Cu., quod satis in (za) usum est L., ferreus assiduo consumitur anulus usu O., fregit anulum, ne usui esset (da se ne bi uporabil (uporabljal), da ne bi rabil za … ) ad facienda pericula T., aliquid in usu habere C. rabiti, uporabljati, neminem in usu habes Plin. iun. nikogar ne uporabljaš za svoje opravke, naves non eundem usum celeritatis habebant C. niso bile zmogle enake hitrosti, in usu verbum esse coepit Sen. rh. je prišla v rabo, est mihi in usu Plin. iun. navajen sem, navado (v navadi) imam, pars umida … versa est in corporis usum O. v tvarino, (u)porabno za telo = v meso; occ. kot jur. t.t. (u)poraba = raba, izraba, užitek, uživanje tuje lastnine: usus et fructus Ci. ali usus fructusque Sen. ph.; pogosteje asindet. usus fructus Ci. poraba in užitek, usus (et) auctoritas Ci. (gl. auctoritas), usu capere (gl. usu-capio); meton. korist, prid, uporabnost, izkoristek, dobiček, dobitek, prednost, obresti, starejše obrestek: levis fructus, exiguus usus Ci., nescis, quem praebeat (sc. nummus) usum H., magnos usūs affere Ci., aliquis fuit usus in malo O., usui esse alicui Ci., S., N., Sen. rh. biti komu v korist (v prid), koristiti komu, ex usu esse Ter., C., Ci. koristiti, biti v korist, si quis usus mei est L. če morem kaj koristiti.

2. izvrševanje, opravljanje, vršitev, praksa: usus forensis Ci. izvrševanje odvetništva, odvetnikovanje, odvetniška služba, ad athletarum usum pertinere N. k atletskemu poslu (rokoborbi), homines traducere ab usu rerum rusticarum ad litem insolitam Ci., artis usus vulgaris Ci.; meton.
a) vaja: usus cotidianus et exercitatio C. vaja in urjenje, usu obduruerat civitatis patientia Ci., si usus magister est optimus Ci., usus magister egregius Plin. iun.
b) izurjenost pri izvajanju, izvrševanju česa, izkušnja, izkušnje, izkušenost, praksa: res posita in usu militari Ci., habere magnum in re militari usum C., duces usu praestantes N., nullius usūs imperator C., usu belli praestare N. po izkušenosti v vojni (v vojnih zadevah), usum in re publica habere Ci., amicitiam nec usu nec ratione habere cognitam Ci. niti po (osebnih) izkušnjah niti umevno (racionalno), usus ac disciplina C., usus eius provinciae C. izkušnje o tej provinci, usu rerum antecedere Ci. v poznavanju sveta, ars et usus T. teorija in praksa.

3. potreba, potrebščina, potrebnost, nuja, nujnost: in tot rerum usu necessario L., usum provinciae supplere Ci. nujne potreb(ščin)e, quae ad navium usum pertinent C. ladijske potrebščine, ad usum belli N., Cu. za potrebe vojne; usus est potreba je, treba je; abs.: mihi sic est usus Ter. brez tega pač ne morem biti, quando usus est Pl., si quando u. esset Ci., urbi multitudinem, ubi usus non esset (kadar bi ne bila potrebna), oneri rebatur esse L., de ceteris … dicemus, si usus fuerit Ci.; z abl. rei (v sl. gen.) ob dat. personae ali tudi brez njega: Gell. idr., usus est filio argenti minis Pl., si quid erit, quod extra magistratūs curatore usus sit Ci., naves, quibus consuli usus non esset L. ki jih konzulu ni manjkalo, tacere nequeo, quod tacito usus est Pl. ko je treba molčati, ad eam rem usus est homine astuto Pl.; z odvisnim stavkom: an quoiquamst usus homini, ut se cruciet? Ter. ali lahko ima kak človek potrebo … ; v enakem pomenu tudi usus adest: cum adesset usus C.; usus venit potreba nastopi: si usus veniat C., cum ad praetorem usus veniet Pl.; z abl. (v sl. gen.) ubi usus veniat consertā manu Pl.; ūsū venit, gl. ūsū-venit.

4. občevanje, druženje s kom, pozna(va)nje koga, (po)znanstvo s kom: Suet. idr., inter nosmet vetus usus intercedit Ci., in tanto usu nostro Ci. pri tako prisrčnem občevanju, cum Metellis erat ei non modo hospitium, verum etiam domesticus usus Ci., alicuius usum benevolentiamque retinere Ci. prijazno občevanje (ἓν διὰ δυοῖν); v obscenem smislu spolno občevanje, spolni odnos, polteno druženje: O., Tib.

uzánca ž (fr. usance) uzanca, običaj, navika: trgovske -e

úzus m (lat. usus) uzus, običaj, navika, primjena

wont [wóunt, wʌnt]

1. pridevnik
vajen, navajen

to be wont to do s.th. imeti navado, običajno kaj delati

2. samostalnik
navada, običaj

use and wont ustaljena navada
according to one's wont po svoji navadi

3. prehodni glagol (preteklik & pretekli deležnik wont, pretekli deležnik tudi wonted)
navaditi (to, with na)
neprehodni glagol
poetično biti navajen, imeti navado

зви́чай -ю ч., naváda -e ž., običáj -a m., izročílo -a s.

норов m šega, običaj; trma, muha;
лошадь с норовом štatljiv konj

обряд m obred, običaj