Franja

razobesi|ti [é] (-m) aushängen, heraushängen; na oglasni deski: anschlagen
| ➞ → obesiti, izobesiti

rit ženski spol (-i …)

1. der Arsch, der Hintern

2. (zadnjična odprtina) das Arschloch

3. psovka: das Arschloch
|
figurativno dvigniti rit den Arsch lüften
obrisati si rit z/s sich den Hintern abwischen mit/sich den Arsch wischen können mit
papir za rit obrisati ničvreden: der Arschwisch
stisniti rit od strahu: einen kalten Arsch haben
(umreti) den Arsch zukneifen/zusammenkneifen
imeti polno rit česa: einen ganzen Arsch voll haben (von)
na rit:
obesiti si na rit (obleči) sich auf den Hintern hängen
imeti na riti auf dem Hintern haben
pasti na rit od začudenja, razburjenja: aufs Kreuz fallen, von den Socken sein
vreči na rit aus den Stiefeln hauen
usesti se na rit od začudenja: sich auf den Hintern setzen
v rit:
brca v rit der Arschtritt
lesti v rit komu (jemandem) in den Arsch kriechen/Zucker in den Hintern blasen
piši me v rit! leck mich am Arsch/du kannst mich mal!
suniti v rit (nagnati) (jemanden) schassen/rausschmeißen
zatakniti si v rit sich in den Arsch stecken können

v riti (fuč) im Arsch, in den Arsch gegangen
imeti zolje v riti Hummeln im Hintern haben/Pfeffer im Arsch haben
z ritjo:
usesti se z nago ritjo v koprive sich in die Tinte setzen, sich in ein Wespennest setzen
za ritjo/bogu za ritjo am Arsch der Welt
| ➞ → sedalo, zadnjica

rokàv sleeve; (rečni) branch of a river, backwater; (morski) channel

brez rokavov sleeveless
ki ima (dolge) rokàve (long-) sleeved
deska za likanje rokàvov sleeveboard
ščitnik za rokàve sleeve protector, oversleeve
obesiti se komu za rokàv to cling to someone's sleeve (tudi figurativno)
prišiti rokàve, opremiti z rokàvi to sleeve
iz rokàva stresti (figurativno) to throw off, to toss off, to do something offhand, to write, to speak extempore
zavihati rokàve to tuck up (to roll up) one's sleeves, (figurativno) to gird up one's loins, to pull up one's socks, to take off one's coat (and get down to work)
zavihaj rokàve! (figurativno) pull up your socks!

silomer samostalnik
tehnika in tehnologija (merilna naprava) ▸ erőmérőSopomenke: dinamometer

slušálka

radio slušálka headphone, earphone
telefonska slušálka receiver; earpiece of telephone
obesiti, spustiti slušálko (prekiniti pogovor) to hang up

sténa wall

gorska sténa rock wall
ločilna sténa partition (wall)
tik ob sténi close by the wall
španska sténa folding screen
sténe hiše outer walls pl
obesiti na sténo to hang up on the wall
pritisniti koga ob sténo (zid) to pin someone down
slikati vraga na sténo (figurativno) to paint the devil blacker than he is
sténe imajo ušesa (figurativno) walls have ears
med štirimi sténami (= strogo zaupno) within four walls
moje besede so bob ob sténo (figurativno) my words are like water off a duck's back
prav tako bi lahko govoril (gluhi) sténi you might as well talk (ali try talking) to a stone (ali to a cat)
govoriš gluhi sténi you are talking to a stone wall

sténa (-e) f

1. parete; muro:
postaviti, sezidati steno alzare una parete
obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
ometati steno intonacare la parete
pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
čelna stena facciata
notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
predelna stena parete divisoria
španska stena paravento
stena iz desk tavolato
stena med oknoma trumeau

2. ekst. parete:
stene pohištva le pareti dei mobili
anat. trebušna stena parete addominale

3. alp. parete:
severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)

4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
stena predsodkov un muro di pregiudizi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
biti (kot) bob ob steno essere inutile
čeb. medcelična stena membrana cellulare
zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
bot. stena plodnice parete dell'ovario

šóla¹ (-e) f

1. scuola; istituto:
hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
izključiti iz šole espellere dalla scuola
administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
glasbena šola liceo musicale
plesna šola scuola di ballo
osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
večerna šola scuola serale
visoka, višja šola università, scuola superiore
internatska šola scuola convitto
šola za medicinske sestre scuola per infermiere
šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
celodnevna šola doposcuola
dopisna šola scuola per corrispondenza
nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
poklicna šola avviamento professionale
poletna šola scuola estiva
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
pren. enajsta šola scuola di vita
žarg. špricati šolo marinare la scuola
leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura

2. (poslopje ustanove) scuola

3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
danes ni šole oggi non c'è scuola

4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
lit. parnasovska šola scuola parnassiana
med. salernska šola la scuola salernitana
um. sienska šola la scuola senese
lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza

štrìk (štríka) m pog. (vrv) fune, corda:
obesiti perilo na štrik appendere la biancheria
pren. najraje bi si dal štrik za vrat mi viene d'impiccarmi
PREGOVORI:
kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!

štúdij (-a) m

1. šol. studio; studi (pl.):
končati študij finire gli studi
študij ob delu studi col lavoro
fakultetni študij studi universitari
podiplomski študij studi postlaurea
dopisni študij studio per corrispondenza
izredni, redni študij corsi serali, studi regolari
obesiti študij na klin abbandonare gli studi
študij formiranja javnega mnenja demodossologia
jur. študij rimskega prava romanistica

2. studio, lo studiare:
študij starih listin lo studio dei vecchi documenti, manoscritti

tja

1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

3.
tja do/v bis zu/in

4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan

velik|i [é] (-a, -o)

1. der/die/das große
veliki kazalec der große Zeiger, der Minutenzeiger
veliki odmor die große Pause
figurativno velika luža za Atlantik: der große Teich
obesiti na veliki zvon an die große Glocke hängen

2. Groß- (aparat das Großgerät, alarm der Großalarm, format das Großformat, inkvizitor der Großinquisitor, kmet der Großbauer, knez der Großfürst, krog der Großkreis, obrat der Großbetrieb, producent der Großerzeuger, skakalnica die Großschanze, divjad das Großwild, družina die Großfamilie, država der Großstaat, industrija die Großindustrie, kabina die Großraumkabine, kuhinja die Großküche, manifestacija die Großkundgebung, površina die Großfläche); Hoch- (užitek der [Hochgenuß] Hochgenuss, oltar der Hochaltar, razteg der Hochverzug)

vešála gallows pl, gallows tree, gibbet

zrel za vešála ripe for the gallows, fit for the gibbet
dati, obesiti na vešála to hang on the gallows
obsoditi, poslati na vešála to send to the gallows
priti na vešála to finish up on the gallows
umreti na vešálih to die on the gallows
zaslužiti vešála to deserve hanging
za to bo prišel na vešála he will hang for it

víše más alto

vedno više cada vez más alto
više obesiti colgar más alto

vrát (-ú) m

1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
na vrat na nos a rotta di collo

2. (ožji del predmeta) collo; gola:
vrat steklenice il collo della bottiglia
vrat vaze la gola di un vaso
bot. vrat plodnice stilo
anat. maternični vrat collo dell'utero
vrat stegnenice collo del femore
bot. koreninski vrat colletto della radice
vrat pestiča stilo
vrat zoba colletto del dente
muz. vrat (pri violini) manico
vrat note il gambo, gambetta della nota
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente

zvon¹ [ô] moški spol (-a …) die Glocke (bronast Bronzeglocke, železen Eisenglocke, ladijski Schiffsglocke)
zvonovi množina Glocken množina, das Glockengeläut, Geläut, das Läutwerk, Läutewerk
livar zvonov der Glockengießer
zvonjenje zvonov das Glockengeläut
zvonovi zvonijo die Glocken hallen/tönen/werden geläutet
biti plat zvona Sturm läuten
figurativno obesiti na veliki zvon an die große Glocke hängen

zvón bell

póčen zvón cracked bell
mrtvaški zvón death knell, knell, death bell, arhaično passing-bell
vrv pri zvónu bell rope
steklen zvón (za rastline) cloche
potapljaški zvón diving bell
večerni zvón religija (evening) Angelus bell
plat zvóna alarm bell, tocsin
ulivanje zvónov bell-casting
obesiti na veliki zvón (figurativno) to proclaim (ali to shout, to publish) from the housetops, to announce with loud beating of the tomtom, to broadcast, to publish (something) far and wide, to blaze (something)
zvoniti z zvónovi to ring (the) bells
zvónovi zvonijo the bells are ringing (oziroma ring)
zvonjenje, pritrkavanje zvónov chiming (ali chime) of bells

zvón cloche ženski spol ; (veliki) bourdon moški spol

zvonovi (v glasbi) jeu moški spol de cloches, carillon moški spol
mrtvaški zvon glas moški spol
plat zvona tocsin moški spol
potapljaški zvon cloche à plongeur, caisson moški spol pneumatique
stekleni zvon cloche en verre, (ure) globe moški spol
večerni zvon oloche(s) dn soir, angélus moški spol
zvoniti z zvonovi sonner les cloches
obesiti kaj na veliki zvon (figurativno) crier quelque chose sur les toits, claironner quelque chose, publier quelque chose à tous les vents

zvòn campana f

mrtvaški zvon toque m a muerto
plat zvona toque m de fuego
potapljaški zvon campana de buzo (ali de bucear ali de inmersión)
steklen zvon globo m
obesiti kaj na veliki zvon (fig) propalar a los cuatro vientos a/c; divulgar un secreto; fig dar la campanada
zvoniti z zvonovi tocar (ali doblar) las campanas
zvoniti z vsemi zvonovi echar las campanas al vuelo
treba je slišati oba zvona debería oírse a las dos partes

zvônec (hišni) bell

električni zvônec electric bell, (brenčalo) buzzer
zvônec pri vratih doorbell
gumb zvônca bell push, bell button
vrvica, ročaj za zvônec bellpull
obesiti komu zvônec to bell someone
obesiti mački zvônec to bell the cat
nositi zvônec to take the first place, to be in the lead, arhaično to bear the bell
potegniti za zvônec to pull the bell
pritisniti na zvônec to press the button
iti in odpreti vrata, če pozvoni zvônec to answer the doorbell (ali pogovorno the door)