Franja

laxus 3, adv. -ē (sor. z languēre)

I.

1. rahel, ohlapen, mlahav, nesproščen, nezategnjen, nenapet (naspr. astrictus, artus, contentus): frena O., habenae V., Sen. tr., (in pren.:) quam laxissimas habenas habere amicitiae Ci., l. funis Vitr., qui iam contento, iam laxo fune laborat H., quod … male laxus in pede calceus haeret H. ker (da) čevelj preohlapno sedi na nogi, ne vagus in laxa pes tibi pelle natet O. v ohlapnem čevlju, si pes laxa pelle non folleat Hier., laxae laterum compages V. popuščajoče reže (stiki, fuge), tua ianua laxa (sc. sit) ferenti O. naj bodo odprta za … , naj se zlahka odpirajo, l. tunica O., l. toga Tib., laxior toga Sen. rh., laxus arcus V., H., O., laxior arcus Amm., laxa catena Sen. ph., cutis Mart., laxe manus vincire L.

2. metaf.
a) laxior annona L. nižja cena žita, caput laxum compage solutā Pers. zaradi pijanosti pusta glava, laxior vocis sonitus Gell. predebel.
b) prost, svoboden, neomejen, neprisiljen: milites laxiore imperio habere S. imeti v ne tako hudem strahu, ne prehudo ustrahovati, socordius ire milites occepere et laxiore agmine S. fr. v razpuščenih (razmaknjenih) vrstah, Romanos laxius futuros S. manj previdni, brezbrižnejši, laxius vivere L. —

II.

1. (ob)širen, širok, prostoren, prostran, razsežen, obsežen (naspr. artus, angustus): spatium L., anulus O., laxos in foribus suspendit aranea casses V., non bene de laxis cassibus exit aper O., l. rus Sen. rh., suburbanum Suet., domus laxior Vell., l. ambitus, l. muri Aur., laxe habitare Ci., laxe distare Plin., ne hiscat rima laxeque capiat (sc. surculum) Plin., laxius stare, tendere Cu., laxissime vagatur Mercurii stella Plin., quo laxius dimicaretur Suet., dehiscere laxius Amm.; pren.: in quo neglegentiae laxior locus esset L. širše polje.

2. metaf.
a) (o množini) „zložljiv na širino“ = velik, obilen: opes Mart.
b) (o številu) mnog: de pastorum numero alii angustius, alii laxius constituere solent Varr. nekateri manj, drugi več.
c) (o času) dolg: diem satis laxam statuere Ci. precej dolg rok, tempus laxius Plin. iun., diem laxius proferre Ci. ep. dalje, volo laxius (sc. pecuniam curari) Ci. ep. ne takoj, polagoma.
d) (o besedah) obširen, obsežen, raztegnjen: laxioribus paulo longioribusque verbis sententiam comprehendere Gell. nekoliko bolj na dolgo in široko.

māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγi̯ων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

I.

1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

2. occ.
a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let). —

II. metaf.

1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.

multus 3 (prim. melior pod bonus), komp. plūs, plūris (subst. n.), pl. plūrēs, plūra, gen. -ium, superl. plūrimus 3 (gl. plūs in plūrimus); sg.

1.
a) časovno velik, precej potekel, pretekel: multo die C. ob belem dnevu, sredi (belega) dne(va), ad multum diem Ci. ep. do belega dne, pozno v dan, multo adhuc die T. še sredi belega dne, ko je bilo še dosti dne, multā nocte Ci. v trdi noči, multo mane Ci. ep. zelo zgodaj; subst. multum -ī, n: ab sole orto in multum diei L. v beli dan, daleč v dan, iam multum (velik del) diei processerat S., ad multum diei L. do belega dne, daleč v dan.
b) krajevno in metaf. mnog, znaten, velik, silen, gost (naspr. paucus): cum auro argentoque multo N. z (veliko) množino, multo aggere vestire C. z velikim nasipom, in toto multa iacēre toro O. veliko prostora zavzemajoča, multa tellure iacēre po dolgem zleknjena ležati, multa pars Europae L.; subst. multum -ī, n: multum viae Cu. velik, precejšen kos poti, non multum munitionis N. neznaten del; metaf. multa cura S., libertas H., laetitia Ci., m. verba, m. viri Ci., multus sermo Ci. mnogo govorjenja, m. opinio Gell. razširjeno, splošno mnenje, m. littera Ci. velika učenost, doctrina Auct. b. Afr., multo labore S., Ci., multo lumine V. pri belem dnevu, podnevi, multa pace T. v popolnem miru, multus sol Plin., Suet. in plurimus sol O., Plin. iun. (zelo) vroče sonce.

2. occ.
a) dolgovezen, obširen, raztegnjen: homo Pl. blebetav, in re notā multus Ci., m. oratio Ci.
b) prizadeven, marljiv, delaven, pogost(en), čest (v sl. večinoma z ustreznim adv.): ad vigilias multus aderat S., Marius antea infestus, tum vero multus (posebej pogosto) atque ferox instare S., multus recursat honos V., plurimus in Iunonis honorem H. ves drhteč (ves vnet) za Junonino čast; v gen. pretii multi (= magni Ci.) facere Pl.; multum est Ci. pogosto je, pogosto se sliši.
c) vsiljiv, nadležen: qui in aliquo genere (v oziru, pogledu) aut inconcinnus aut multus est Ci., multus es et pathicus Cat. mnogim se nastavljaš.

3. pl. multi -ae -a mnogi, številni (naspr. pauci): multorum annorum tyrannis N. dolgoletna tiranija, dicent hoc multi Siculi Ci., insulae non ita multae Plin. ne ravno veliko otokov, multis verbis deterrere Ci. raztegnjeno, multa verba facere Ci. obširno, na dolgo in široko govoriti, quam minime multa vestigia N. kar najmanj, multi alii Ter. ali samo multi Suet. mnogi drugi, saepe multi Ci. idr. mnogi drugi, v drugem času, parum multi Corn. premalo, bene multi O., Auct. b. Hisp. precej, minime multi Ci. silno malo, vereor, ne haec nimium multa (preveč) videretur Ci.; s partitivnim gen.: multi hominum Pl., multae arborum Plin.; poseb. multi -ōrum, m = gr. οἱ πολλοί navadni ljudje, preprosto ljudstvo, drhal: unus de multis Ci., orator e multis, numerarer in multis Ci. izmed navadnih govornikov, med navadne govornike; tudi o ženskah: una e multis O. ena iz ljudske drhali, nič boljša kot druge, more multarum Acc. fr. navadnih žensk; n. pl. multa -ōrum, n mnoge stvari idr., mnogo: nimis multa Ci. preveč, multa bene agere Eutr. marsikaj srečno dovršiti, multis vastatis Eutr. mnogo krajev. — Multus 3 se veže s kakšnim drugim adj. z veznikom (et, -que), kadar sta oba adj. bistvena za predstavo; lat. veznika ne slovenimo: utilitates multae et magnae consecutae sunt Ci., multis gravibusque vulneribus confectus C. — Elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter. čemu mnogo besed?, quid multis moror? Ter. zakaj se toliko mudim s tem?, ne multa ali quid multa? (sc. dicam) Ci. = skratka, satis multa de causa (sc. dixi, dico) Ci. dovolj. — Pesn. sg. kolekt.: multā prece prosequi H., in ramis multa latebat avis O., quamvis multa meis exiret, victima saeptis V. marsikatero darilno živinče.

4. Adv. obl.
a) acc. multum, pesn. multa α) mnogo, zelo, precej, dokaj: multum eum fefellerunt N., multum morari C. dolgo, auxiliaresque, quibus ad pugnam non multum Crassus confidebat C. ni posebno zaupal, longe omnes multumque superabit Ci., salve multum Pl. bodi srčno pozdravljen, vale multum Pl. prav lep pozdrav, zdrav bodi, pa zdrav ostani, multum iactatus in alto V., multum amatus H., multa gemens, multa reluctans V.; pri adj.: multum dissimilis H., multum inepti labores Plin. iun.; pri komp., redko pri superl. = multo: multum est maius Ci., multum improbiores Pl., multum robustior Iuv., multum carissimus Aug. β) mnogo, veliko, mnogokrat, pogosto, često, precejkrat: multum mecum sum Ci., m. mecum loquentur Ci., m. et diu cogitatus Ci., eum cum Timaeō multum fuisse Ci. da je veliko občeval s Timajem, da se je veliko družil s Timajem; pomena pod α) in β) v enem stavku: neque multum frumento vivunt multumque sunt in venationibus C.
b) abl. multo α) pri komparativih ali komparativnih izrazih (za) mnogo, dosti, precej, kar, dokaj: m. plura bona N., m. magis, minus, pauciores Ci., iter m. facilius C., maior m. res L., m. infra Plin., m. secus Ci. vse drugače; tako tudi: m. aliter desperaverat N., m. ante N. mnogo (dosti) prej, non m. post Ci. ep. nedolgo potem, haud multo post mortem eius T., ceteros m. gloriā antecedere N., m. anteire T., m. praestat S.; multo tanto toliko (več): Ap., Gell., multo tanto carior Pl.; podvojeno multo multoque za prav mnogo (dosti, veliko), zelo mnogo (dosti, veliko): multo multoque longior Fr., multo multoque operosius est Val. Max. β) pri superl. (= longe) dosti (precej, daleč) nad vsemi, izmed vseh, iznad vseh: aetatis suae multo formosissimus N., conspectus multo iucundissimus Ci., signum m. antiquissimum Ci., m. maximā parte Ci., m. difficillimus, m. difficillime Corn., m. maxime L.

nimio obširen, dolgovezen; boječ, plašen; malenkosten

numerōsus 3, adv. -ē (numerus)

1. (mnogo)številen, množičen, mnog: partus, folia Plin., pubes Val. Fl., agmen reorum, domus (rodbina) Plin. iun., numerosa (= multorum) caedes Sil., n. amici Eutr., Pylioque veni numerosior aevo Mart., civitas, quae numerossisima … perhibetur T. najbolj obljudena, numerose loqui, dicere Tert. v množini; occ. obširen, obsežen, raznovrsten: hortus Col. poet. razsežen = poln gred, gymnasium numerosius laxiusque Plin. iun. z več oddelki (vadišči) in prostornejše, numerosius opus Q. raznovrstnejše vsebine, bolj pestro, bolj raznoliko, numerosa pictura Plin. z bogato štafážo (= s skupinami ljudi, živali idr.), z bogatim ozadjem, n. pictor Plin. v svojih slikah bogat s štafážo, numerosius dividere Plin., sententias versare quam numerosissime Q. kar najbolj raznovrstno.

2. (v mimičnem plesu, glasbi, pesništvu, govorništvu idr. umetnostih) po taktu (udarcih) umerjen, ubran, ritmičen, skladen, blagoglasen, harmoničen: numerosa brachia ducit O., ponere gressus numerosos O., si numerosum est id in omnibus sonis atque vocibus Ci., n. oratio Ci., Myron numerosior in arte quam Polycletus Plin. Miron je umetniško skladnejši kot Poliklet; fidiculae numerose sonantes Ci., sententia cadit numerose Ci., apte numeroseque dicere Ci.; occ.: n. Horatius O. ritmično ubran, bogat z metri (po mnogih metrih v odah), numerosior Asinius (sc. orator) T. bolj razčlenjen, bolj ritmiziran.

ȍpšīran -rna -o (rus.) obširen: opširan opis dogadaja

particular¹ [pətíkjulə] pridevnik (particularly prislov)
poseben, izjemen, posamezen, specialen; oseben, individualen; podroben, izčrpen, obširen; samosvoj, nenavaden, čuden; zamerljiv, izbirčen, natančen (in, about, as to)
filozofija omejen

for no particular reason brez pravega vzroka
ironično not too particular ki ne izbira (svojih metod itd.)
he is particular as to what he eats je izbirčen pri jedi
she is particular about her dress ona dá veliko na obleko
ekonomija, navtika particular average manjša havarija, manjša poškodba tovora

prolijo dolgovezen, razvlečen; obilen; natančen, obširen; dolgočasen

tras prolija discusión po daljši diskusiji

prolisso agg. obširen; dolgovezen

prolíx -ă (-cşi, -xe) adj.

1. obširen, razvlečen

2. dolgovezen

prolixe [prɔliks] adjectif razvlečen, dolgovezen, obširen, raztegnjen

écrivain masculin, style masculin prolixe dolgovezen pisatelj, stil

prō-lixus 3, adv. -ē („naprej iztekel“; prim. liqueō, liquor)

1. obilno (izdatno, zelo) dolg, širok, prostran, (ob)širen, obilen, obsežen, razsežen: Varr., Amm. idr., capillus Ter., comae O. bujni, barba V. dolga, valovito se spuščajoča, tunica Gell. dolga in obilna (= ohlapna), ramus Suet. listnata, košata, prolixo corpore erat Suet., prolixior arator Col. dolg in širokopleč, tršat, non tam prolixo (dolg, močen) provolat ictu Lucr., capillus passus prolixe Ter. obilno (bujno) se spuščajoči, arbor prolixe foliata Ap. (bujno) listnato, id prolixe cumulateque fecit Ci. ali quod prolixe tibi cumulateque contingit Plin. iun. v obilni (izdatni) in polni meri, accipit homo nemo … prolixius Ter. na gostiji … obilneje (sijajneje, razkošneje) postreči, aliquem prolixius fovere Suet. čez mero, prekomerno; acc. neutr. adv.: prolixum (močno, glasno) eiulare Ap.
a) (o času, stanju idr.) obilen, dolg: tempus Icti., homo prolixae aetatis Icti. prileten, star, mator, prolixiorem tractatum habere Icti. obsežnejši, labor prolixissimus Iul. Val.
b) (o govoru in govorniku) obširen, dolgovezen, razvlečen: prolixissima epistola Aug., ne sim prolixus Macr.

2. metaf.
a) širokopomenski, izčrpen, obširen, obsežen (širok) pomen imajoč: existimo longe longeque esse amplius, prolixius (sc. izraz mortales nam. homines) Gell.
b) naklonjen, ustrežljiv, uslužen, ugodljiv, prijazen, postrežljiv, prostovoljen, radovoljen, voljan (voljen), pripravljen: Ter. idr., natura, animus Ci. ep., in Pompeium prolixior Ci. ep., prolixe promittere Ci. ep., prolixe consentit de concubitu Ap.
c) ugoden, k uspehu idoč, dobro se izhajajoč (iztekajoč), srečen: res secundae atque prolixae atque prosperae Ca. fr., cetera spero prolixa esse his competitoribus Ci. ep.

prolongado dolg, dolgotrajen, raztegnjen, razvlečen; obširen; podolgovat

rambling [rǽmbliŋ]

1. samostalnik
popotovanje (peš); sprehod, izlet

2. pridevnik (ramblingly prislov)
potepuški, potepinski, klateški, pohajkovaški; (o govorjenju) brezzvezen, razvlečen, obširen, razblinjen; (o osebi) nejasen, oddaljujoč se (od téme); (o hiši) nepravilno postavljen; (o rastlinah) ki se širi, bujno raste; bohoten

rangy [réindži] pridevnik
visok in vitek, dolgih udov in tanek, mršav; gibek
ameriško, pogovorno sposoben, nagnjen k, zmožen, da se visoko povzpne ali veliko doseže
avstralsko prostoren, širen, obširen

roundabout [ráundəbaut]

1. samostalnik
(dolg) ovinek; krožni promet; vrtiljak
ameriško kratek jopič
množina, figurativno ovinkarjenje, dolgovezno govorjenje, hoja okrog (česa); oklevanje, cincanje

to make up on the swings what you lose on the roundabouts figurativno izravnati izgubo
to lose on the swings what you make on the roundabouts figurativno po mnogem sem in tja biti natančno tam kot na začetku, ničesar ne doseči

2. pridevnik
ovinkast, po ovinkih; indirekten, posreden; obširen
ameriško tesno se prilegajoč; (redko) okroglast, čokat, tršat, zastaven

roundabout explanations obširne razlage
to tell in a roundabout way povedati (reči) z namigovanjem

sinuōsus 3, adv. -ē (sinus2)

1. poln krivin (ukrivljenj, zakrivitev), krivinast, zakrivljen, skrivljen, ukrivljen, zavojast, izbočen: maxumus hic flexu sinuoso elabitur anguis V., serpens sinuosa volumina versat V., sinuosus arcus O., folia sinuosa lateribus Plin., Maeander … ita sinuosus, ut … Plin., maris lati sinuosa Troezen Sen. tr.; occ. gubast, gubat, gubav, naguban, gubovit, poln gub, napihnjen, nabuhan, vzbuhel, nabuhel: vestis O., vela Pr.

2. pren. (o govoru) poln zastranitev (ovinkov, odmikov), ovinkovit, ovinkast, raztegnjen, razvlečen, dolgotrajen, obširen: narratio Q., quaestio Gell., dicere sinuosius Gell. bolj zapleteno; o drugih stvareh: mihi te sinuoso in pectore fixi Pers. v globini (notrini) svojega srca.

spatiōsus 3, adv. -ē (spatium)

1. prostoren, (raz)prostran, razprostranjen, širen, obširen, obsežen, zajeten, razširjen, dolg, velik (naspr. contractus, brevis, parvus): Lucan., Col., Val. Fl., Eutr., Cl. idr., spatiosa et equitabilis planities Cu., terra Mel., insula Plin., spatiosa et capax domus Plin. iun., spatiosiora aedificia Vitr., spatiosissimus xystus, spatiosissima sedes hominum deorumque Plin. iun., spatiosus limes, taurus O., ulmus spatiosa O. košat, spatiosum corpus O. silno, močno, krepko, Andromache spatiosior aequo O. daljša, večja, quid erat spatiosius illis (sc. capillis)? O., spatiosae voces Q. mnogozložne; z inf.: quo (sc. portu) non spatiosior alter innumeras cepisse rates Sil., inula fruticat spatiose Plin. se zelo širi, se zelo košati, se zelo bohoti, dictamnus non spatiose nascitur Plin. v šir (širino), spatiosius increvit flumen O. mogočneje, silneje.

2. metaf.
a) (časovno) dolg, dolgotrajen: aevum, tempus, nox, senectus, vetustas, bellum O., quas (sc. clepsydras) spatiosissimas acceperam Plin. iun., aestivos spatiosius exigis ignes Pr. v poznejšem času, pozneje.
b) obširen, obsežen, zajeten: magna et spatiosa res est sapientia Sen. ph., eadem illa spatiosius et uberius volumine amplecti Plin. iun. obširneje in popolneje.

tedious [tí:djəs] pridevnik (tediously prislov)
dolgotrajen, utrudljiv; dolgočasen, nezanimiv, zoprn; razvlečen, dolgovezen, obširen

tendido ležeč, zleknjen, iztegnjen; obširen, natančen

a vuelo tendido v polnem (po)letu
hablar largo y tendido govoričiti, veliko govoriti
quedar tendido obležati
tendido m bikob pokrit sedež v areni; Am posteljno perilo; bikob zaklopni sedeži