Franja

toplotn|i [ô] (-a, -o) Temperatur- (čut der Temperatursinn); Wärme-, Hitze- (ekvivalent fizika das Wärmeäquivalent, izmenjevalnik/prenosnik tehnika der Wärmetauscher, Wärmeaustauscher; končič anatomija der Wärmepunkt; most die Wärmebrücke, medicina omot die Wärmepackung, pol der Wärmepol, prevodnik der Wärmeleiter, regulator der Wärmeregler, (pogonski) stroj die Wärmekraftmaschine, števec der Wärmezähler, tok fizika der [Wärmefluß] Wärmefluss, der Wärmestrom, val die Wärmewelle, črpalka tehnika die Wärmepumpe, energija die Wärmeenergie, enota die Wärmeeinheit, izguba der Wärmeverlust, izolacija die Wärmeisolierung, die Wärmedämmung, kapaciteta fizika die Wärmekapazität, lastnost Wärmeeigenschaft, naprava das Wärmegerät, nevihta das Wärmegewitter, občutljivost die Wärmeempfindlichkeit, obdelava die Wärmebehandlung, obremenitev die Wärmebelastung, odpornost die Wärmebeständigkeit, Hitzebeständigkeit, regulacija tehnika, živalstvo, zoologija die Wärmeregulation, slika das Wärmebild, stopnja/stopinja der Wärmegrad, tehnika die Wärmetechnik, vrednost der Wärmewert, zaščita der Wärmeschutz, gospodarstvo die Wärmewirtschaft, ravnotežje der Wärmehaushalt, sevanje fizika die Wärmestrahlung)
toplotno stabilen hitzebeständig
toplotno občutljiv wärmeempfindlich
toplotno odporen wärmebeständig
toplotno prepusten wärmedurchlässig
toplotno prevoden wärmeleitfähig

udar|ec¹ moški spol (-ca …) z zamahom: der Schlag (karate Karateschlag, na boben Paukenschlag, Trommelschlag, navzdol pri boksu Hammerschlag, nazaj Rückschlag, s kladivom Hammerschlag, s kopitom Hufschlag, s sekiro Axtschlag, v tilnik Genickschlag, Nackenschlag); (sunek) z roko, nogo, s palico, sabljo, z bičem: der Hieb (boksarski Boxhieb, s kljunom Schnabelhieb, s palico Stockhieb, s pestjo Fausthieb, s sabljo Säbelhieb, z bičem Geißelhieb, Peitschenhieb, z mečem Schwerthieb); (rahel sunek) der Puff, s prsti: der Klaps, po nosu: der Stüber, Nasenstüber; šport s pestjo: der Haken (navzgor der Aufwärtshaken, v brado Kinnhaken); der Stoß (dinamični Entfaltungsstoß, kazenski šport Strafstoß, toka Stromstoß)
udarec v prazno ein Schlag ins Leere, ein Schlag ins Wasser, der Fehlschlag
povračilni udarec der Vergeltungsschlag
smrtni udarec der Todesstoß
udarec usode der Schicksalsschlag
udarec v želodec Magenstoß, Magenschlag, šport Magenhaken
… udarca Stoß-, Schlag-
(smer die Stoßrichtung)
roka za udarce die Schlaghand
parirati udarec einen Hieb auffangen
izmenjava udarcev der Schlagabtausch
serija udarcev die Schlagserie
zadati udarec einen Schlag landen
zadati zadnji udarec den letzten Stoß geben
zadajati/sprejemati udarce Hiebe versetzen/beziehen
udarec je zadel figurativno der Hieb sitzt
občutljiv za udarce stoßempfindlich
odporen proti udarcem stoßfest
varen pred udarci stoßsicher
zavarovan pred udarci stoßgesichert

vmesnik samostalnik
1. (naprava) ▸ interfészPrenos slik iz fotoaparata v računalnik omogoča vmesnik USB. ▸ A képek átvitelét a fényképezőgépről a számítógépre USB-interfésszel tudjuk megoldani.
Vmesnik je občutljiv za dotik, zaradi česar je nameščen v ravnini plošče. ▸ A kezelőfelület érintésérzékeny, ezért a panel síkjában helyezkedik el.

2. (o računalniškem programu) ▸ interfész, felhasználói felületEna izmed odlik programa je zelo pregleden uporabniški vmesnik, v katerem se bodo začetniki hitro znašli. ▸ A program egyik erőssége a nagyon áttekinthető felhasználói felület, amelyen a kezdők is gyorsan eligazodnak.

3. (vmesni člen; posrednik) ▸ közvetítő, összekötő
Všeč mi je bila ideja poslovanja brez vmesnikov. ▸ Tetszik a közvetítők nélküli üzletvitel ötlete.
Preveč direktna je, jaz bi se pogovarjal bolj na daleč, s kakšnim vmesnikom, z njo bi klepetal o stvareh, ki so meni ljube. ▸ Túl közvetlen, én inkább távolról, összekötőkön keresztül beszélgetnék vele, olyan dolgokról csevegnék, amiket szeretek.

vrem|e [ê] srednji spol (-éna …) das Wetter (aprilsko Aprilwetter, deževno Regenwetter, jesensko Herbstwetter, ostudno Sauwetter, pasje Hundewetter, poletno Sommerwetter, pomladno Frühlingswetter, primerno za kopanje Badewetter, za letenje Flugwetter, za potovanje Reisewetter, za pristajanje Landewetter), die Witterung; (vremensko stanje) die Wetterlage; (vremenski procesi) das Wettergeschehen
lepo vreme gutes Wetter, schönes Wetter
slabo vreme schlechtes Wetter, Schlechtwetter
bog vrema der Wettergott
fronta slabega vrema die Schlechtwetterfront
izboljšanje vrema die Wetterverbesserung
obdobje lepega vrema die Schönwetterperiode
obdobje slabega vrema die Schlechtwetterperiode
območje lepega vrema die Schönwetterlage
območje slabega vrema das Wetterloch, das Schlechtwettergebiet
poslabšanje vrema die Wetterverschlechterung
preobrat vrema der Wetterumschwung
sprememba vrema die Wetteränderung
ob vsakem vremu bei jedem Wetter
polet/let v slabem vremu der Schlechtwetterflug
čaranje za vreme der Wetterzauber
če bo vreme slabo bei Schlechtwetter
ki se spozna na vreme wetterkundig
ki vpliva na vreme wetterwirksam
občutljiv za vreme wetterfühlig, wetterempfindlich
občutljivost za vreme medicina die Wetterfühligkeit
vplivati na vreme wetterwirksam sein

vročína heat; medicina fever

dušeča vročína oppressive heat
huda, žgoča vročína broiling, parching, scorching heat
tropska vročína tropical (ali torrid) heat
doba hude, pasje vročíne dog days pl
občutljiv za vročíno sensitive to heat
odporen proti vročíni heat-resistant, heat proof, thermostable
merilec vročíne fizika pyrometer
imeti hudo, visoko vročíno medicina to run a high temperature

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zeló adv.

1. molto, assai, tanto, oltremodo:
zelo se mi mudi ho molta fretta, ho una terribile fretta
zelo smo se imeli radi ci eravamo tanto amati

2. (v ital. se visoka stopnja izrazi tudi z absolutnim superlativom):
zelo bogat molto ricco, ricchissimo
zelo dober molto buono, buonissimo, ottimo
zelo ugodna cena un prezzo convenientissimo
zelo majhen piccolissimo
zelo reven poverissimo; knjiž. miserrimo
zelo slab pessimo
do cilja je še zelo daleč la meta è ancora lontanissima
vstajati zelo zgodaj alzarsi prestissimo
takih primerov je zelo veliko di casi così ce ne sono moltissimi

3. (v ital. se visoka stopnja lahko izrazi tudi s predponami arci-, extra-, stra-, ultra- itd.);
zelo tanek extrasottile
zelo star stravecchio
zelo kratek ultracorto
zelo hiter ultrarapido
zelo občutljiv ultrasensibile
zelo vesel arcicontento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zelo mrzel siberiano
zelo neurejen caotico
zelo slab infimo
zelo visok (cene) astronomico

zvok [ó] moški spol (-a …) fizika der Schall (ultra Ultraschall, v telesu Körperschall, Trittschall, v zraku Luftschall), der Ton (stereo Raumton, televizijski Fernsehton); (zven) der Klang, instrumenta: der Klang, der Ton (fanfare Fanfarenklang, Fanfarenton, flavte Flötenton, neprekinjen Dauerton, originalni Originalton)
… zvoka Schall-, Klang-, Ton-
(analiza die Klanganalyse, Schallanalyse, dušilec der Schalldämpfer, dušitev die Schalldämpfung, hitrost die Schallgeschwindigkeit, izpad der Tonausfall, kvaliteta die Tonqualität, lepota die Klangschönheit, merjenje Schallmessung, mešalec Tonmischer, naprava za snemanje das Schallaufnahmegerät, nosilec der Tonträger, oddajnik der Schallgeber, odjemnik der Tonabnehmer, ojačevalnik der Tonverstärker, predvajanje die Schallwiedergabe, pretvornik der Schallwandler, prevajanje die [Schalleitung] Schallleitung, prevodnik der [Schalleiter] Schallleiter, razširjanje die Schallübertragung, regulator barve die Klangblende, reprodukcija die Tonwiedergabe, snemanje die Schallaufnahme, širjenje die Schallausbreitung, višina die Tonlage, vpijanje Schallabsorption, zapisovalnik das Schallaufzeichnungsgerät, der Tonaufnehmer, das Tonaufnahmegerät, zapisovanje die Schallaufzeichnung, Tonaufzeichnung, die Tonaufnahme)
jakost zvoka die Schallstärke, Lautstärke
spreminjanje jakosti zvoka die Tonstärkeänderung
kamera za snemanje slike in zvoka die Bild-Ton-Kamera
obseg zvoka, ki jih lahko zaznava uho der Tonumfang
slišanje/zaznavanje zvoka das Hören
zmes zvokov das Klanggemisch
hiter kot zvok schallschnell
hitrejši kot zvok schneller als der Schall
ki duši zvok schalldämpfend
ki vpija zvok schallweich, schallabsorbierend
občutljiv za zvok schallempfindlich
prepusten za zvok schalldurchlässig
neprepusten za zvok schallundurchlässig
ki ima lep zvok klangschön

želodec samostalnik
1. (organ) ▸ gyomor
2. (jed) ▸ pacal, gömböc, gyomorNadevan želodec postavimo na pomaščen pekač in ga pri temperaturi 180 stopinj Celzija pečemo približno dve uri. ▸ A töltött gyomrot belehelyezzük egy zsírral kikent tepsibe és 180 Celsius-fokon körülbelül két órán át sütjük.
Povezane iztočnice: kostelski želodec

3. ponavadi v množini (o ljudeh) ▸ bendőNa svatbah je treba nahraniti številne lačne želodce in napojiti osušena grla. ▸ A lakodalmakban sok éhes bendőt kell megtömni és sok száraz torkot kell megitatni.

želódec stomach; pogovorno tummy; (prežvekovalcev) maw; (ptičji) gizzard

bolan na želódcu dyspeptic
pokvarjen želódec disordered (ali upset) stomach
bolečine v želódcu stomachache
občutljiv, izbirčen želódec delicate stomach, easily upset stomach
rak na želódcu stomach cancer
zdravilo za želódec stomachic
na prazen želódec on an empty stomach
kruljenje v želódcu rumbling in the stomach
razširjanje želódca stomachic dilatation
ima slab želódec he suffers from indigestion
ona ima dober želódec (figurativno) she can stand (ali put up with) a good deal
imeti koga v želódcu (figurativno) to be unable to stand someone
hrana mi težko leži na želódcu food lies heavy on my stomach
to mi leži v želódcu (tega ne morem prebaviti) (figurativno) it sticks in my gizzard
želódec mi kruli my stomach (ali pogovorno tummy) is rumbling
obračati komu želódec (figurativno) to turn someone's stomach
želódec se mi obrača ob tem it's giving me the stomachache (ali vulgarno the bellyache)
potešiti si želódec to stay one's stomach
ta hrana ne prija mojemu želódcu this food disagrees with me
želódec se mi vzdiguje (= slabo mi postaja) my stomach rises