Franja

tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.

ūniversitās -ātis, f (ūniversus)

1. celokupnost, skupnost, skupek, celotnost, celota, splošnost (naspr. pars, partiones): Plin. iun., Icti. idr., generis humani Ci., rerum Ci. vesoljni svet, vsemirje, vesolje.

2. occ.
a) vesoljnost, vesoljni svet, vesolje, vesoljni prostor, vsemirje, univêrzum: universitas omnia continens Ci., universitatis corpus Ci.
b) (z)družba, društvo, ceh, kolegij, občina: Icti.

vill [vil] samostalnik
zaselek, vasica
zgodovina kraj, občina

village [vílidž]

1. samostalnik
vas, majhen kraj; občina

2. pridevnik
vaški, podeželski

the village post-office podeželski poštni urad
village community vaška skupnost

волость f (hist.) srenja, (vaška) občina

коммуна f komuna, občina

община f (hist.) občina, srenja

общи́на -и ж., óbčina -e ž.

condotta f

1. vedenje, obnašanje:
voto di condotta šol. ocena iz vedenja
certificato di buona condotta pravo nravstveno spričevalo

2. vodenje

3. zdravstvena občina, zdravstveno okrožje; zdravstvena služba (občinskega, okrožnega zdravnika)

4. vod:
condotta d'acqua vodovod, kanalizacija
condotta forzata, condotta in pressione tlačni vod

5. železn. tovorni vlak

congregation [kɔŋgrigéišən] samostalnik
shod, kongregacija, zborovanje; zbor; skupščina
cerkev cerkvena občina; farani

conventus -ūs, m (convenīre)

I.

1. shajanje, stekanje, zbiranje: festos dies agunt celeberrimo virorum mulierumque conventu Ci. ob … shajanju, conventu totius Graeciae Cu.; met. shod, zbor, skrivni shod (zbor), krog, družba, društvo: Vitr., Q., Suet. idr., comitum Ter., contio conventusque civium Ci., erat conventus hominum maximus Ci., rex maximo conventu Syracusis in foro clamare coepit Ci., quaesivi a Catilina, in nocturno conventu apud M. Laecam fuisset necne Ci., Roma est civitas ex conventu nationum constituta Q. Ci., c. militum C., a conventu se remotum domi tenere N., Romae per omnīs locos et conventus de facto consulis agitari S., conventum dimittere S., natumque unaque Sibyllam conventūs trahit in Medios (Anchises) V.

2. occ.
a) α) zvezni shod (zbor), zvezni sestanek, kongres, nárok: cum in conventum Arcadum venisset N., coram frequentissimo legationum conventu N., c. Archaici concilii (po drugih consilii) L., edicere in certam diem conventum omnium sociarum civitatium legationibus L., Aegium conventum gentis indicere L., conventum ibi Euboicarum civitatium habuit L., rarus duabus tribusve civitatibus ad propulsandum commune periculum conventus T., veluti conventum terrarum orbis agere Iust. svetovni kongres. β) okrožni shod, okrožni zbor, sodni zbor, deželni zbor (dolžnost prokonzulov in propretorjev je bila pozimi v določenih mestih rimskih provinc prirejati sodne dneve): Plin. iun., Suet., G., conventum habere L. ali conventum agere Ci. ali conventūs agere (imeti) C., L., conventibus Galliae citerioris peractis C. ko je bil opravil sodne zbore, ridetur ab omni conventu H.; met. sodni okraj, sodni okoliš: Plin., homo ex illo conventu deterrimus Ci., cum celeriter omnes conventus percucurrisset Hirt. γ) združba (občestvo) rimskih državljanov, rimska občina v provinci: Auct. b. Alx., Iuv., c. Syracusanus, Capuae Ci., c. firmi atque magni Ci., eius conventus cives Romani, c. Campaniae, Cordubae C., conventum Salonis cum neque pollicitationibus neque denuntiatione periculi permovere posset C.; popolnoma: conventus civium Romanorum Ci., C.
b) α) (o bitjih) shod (shajanje) k spoju, spolni odnos, telesna združitev: ex conventu Iovis inseminati Arn. β) (o stvareh) spajanje, stikanje: non ex ullorum conventu conciliata Lucr. (o atomih), c. duarum stellarum Sen. ph. —

II. pren. dogovor, domenek, pogodba: Corn., in quo (fundo) ex conventu vim fieri oportebat Ci.

džèmāt -áta m (t. džemaat, ar.) muslimanska verska občina

fàlānga ž (gr. phalanx)
1. falanga: -e kod starih Grka; falanga španskih fašista
2. skupina ljudi z enakimi nazori, interesi: stajati u istoj falangi; približavati se falangi
3. zool. vrsta pajka
4. anat. falanga, prstni člen, kosti prsta
5. delovna socialistična občina, komuna v utopičnem socializmu fourierizma

Gemarkung, die, katastrska občina

Heimatgemeinde, die, domovinska občina

iglesia ženski spol cerkev, božji hram, tempelj, svetišče; krščanska občina; duhovščina; cerkvena država; veroizpoved

iglesia catedral stolnica, katedrala
iglesia metropolitana, iglesia mayor glavna cerkev
iglesia ortodoxa, griega pravoslavna (grško-katoliška) cerkev
iglesia parroquial župna cerkev
iglesia reformada reformirana cerkev
Estado(s) de la Iglesia Cerkvena država
hombre de iglesia duhovnik
casarse por detrás de la iglesia skleniti »divji« zakon
cumplir con la iglesia opraviti velikonočne cerkvene dolžnosti

Katastralgemeinde, die, katastrska občina

Kirchengemeinde, die, cerkvena občina; cerkveno občestvo

Landgemeinde, die, podeželska občina; in den Landgemeinden na kmetih

Milyas -adis, acc. -ada, f (Μιλυάς) Miliáda, okraj Velike Frigije, imenovan po preb., ki so se imenovali οἱ Μιλυαί: L. Enako Commūne Milyadum miliádska občina: Ci.