Franja

henken obesiti (človeka)

impiccare

A) v. tr. (pres. impicco) obesiti, obešati:
non lo faccio neanche se mi impiccano! tega ne storim, pa če me obesijo! tega ne storim za nič na svetu!

B) ➞ impiccarsi v. rifl. (pres. mi impicco) obesiti, obešati se:
impiccati! pojdi k vragu!

ìznijeti iznèsēm (ijek.), ìzneti iznèsēm (ek.)
1. iznesti: iznijeti stvari iz sobe na tavan
2. prinesti: iznesi jelo na sto
3. odnesti: jedva iznijeh (izneh) živu glavu
4. postaviti na visoko mesto: ove ljude je narod iznio (izneo)
5. znesti: račun je iznio (izneo) hiljadu dinara
6. sprožiti, načeti: ona je iznijela (iznela) pitanje o rehabilitaciji
7. staviti: iznijeti predlog, dokaz
8. povedati: iznijeti svoj doživljaj
9. zdržati: kako možeš iznijeti medu tom čeljadi
10. obesiti: iznijeti novost na veliko zvono
11. spraviti: iznijeti pred sud, što na vidik, na glas
12. ponositi: iznijeti odijelo
13. postaviti: iznijeti na javni stup sramote

kȁčiti -īm
I.
1. izobešati: kačiti zastavu
2. obešati: pralja je kačila rublje na uže
3. obesiti: kačiti kome nešto odostrag na leda
4. ko je jači taj i kači močnejši zmaguje
II. kačiti se
1. obesiti se, obešati se: plakala je dok je odlazila i kačila mu se o vrat; svima se kači o vrat
2. povzpeti se, vzpenjati se: kačiti se u toranj, u munaru, na treći sprat
3. zatikati se, zadevati se: prodoše kola kraj nas kačeći se o ogromne suncokrete; pantalone mu se kačile za leskovo žbunje
4. dotakniti se, dotikati se, obregniti se, obregovati se: ne kači se oko njega; tuga je neka obuzme pa se onda kači za svaku reč

nasáditi nàsādīm
I.
1. nasaditi: nasaditi drveće, voćke, svakojakoga voća
2. nasaditi: nasaditi kvočku na jaja
3. nasaditi, natakniti: nasaditi motiku, sjekiru na držalje
4. natakniti: nasaditi šešir na glavu, grivnu na ruku
5. posaditi: nasaditi koga na stolicu, na konja
6. obesiti: nasaditi kotao na verige
7. postaviti: razboj bješe nasaden u kutu sobe
8. zasaditi: nasaditi vinograd
9. nasaditi: nasaditi gumno snopljem; nasaditi ribe u ribnjak
10. nastaniti, naseliti: udes vas je nasadio u ovoj kući
11. ekspr. nasaditi, na led speljati: nasaditi koga
II. nasaditi se ekspr.
1. nasesti, iti komu na led
2. biti kratko nasaden biti nataknjen

òbjesiti -īm (ijek.), òbesiti -īm (ek.)
I.
1. obesiti: objesiti što o klin, komu što o vrat; objesiti posao na klin, o klin, što o veliko zvono; objesiti osudenika
2. povesiti: objesiti krila, glavu
II. objesiti se
1. obesiti se: objesio se ocu o vrat; pokušao je da se objesi
2. povesiti se: usne mu se objesile

òkačiti -īm
1. obesiti: okačiti na granu
2. ekspr. oplaziti: malo sam ga perom okačio od mojega perna buzdovana; okačiti koga u novinama

òvjesiti -īm (ijek.), òvesiti -īm (ek.) obesiti: o drvo je bio ovješen kabao pun mlijeka; konj je strpljivo stajao o ovješenim uzdama

pendō -ere, pependī, pēnsum

I.

1. obesiti (obešati), vesiti (osnovni pomen najdemo le v sestavljenkah; prim. suspendō); occ. na tehtnico obesiti (obešati), da(ja)ti = tehtati, odtehta(va)ti: Varr., Plin., Eccl. idr., huius domi pendebatur aurum Ci., pensas exanimat herbas O.

2. metaf.
a) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), preceniti (precenjevati), oceniti (ocenjevati): Icti. idr., rem vobis proponam: vos eam suo non nominis pondere penditote Ci., ubi res spectatur, non verba penduntur Ci., p. consilium ex opibus Ci., aliquem non ex fortunā, sed ex virtute Ci.
b) z gen. pretii ceniti = čislati, v čislih imeti, spoštovati, šteti koga za kaj: parvi Ter., minoris, pluris Aug., quanti, flocci Ter., nihili Pl., Ter., quem tu vidisse non magni pendis H. šteješ prav za malo.

3. occ. plač(ev)ati, poplač(ev)ati: Enn. ap. Varr., Iuv., Plin., prisci aere gravi penso, non numerato debitum solvebant Fest.; od tod p. alicui pecuniam Ci. ali usuram pecuniae Ci. ep., quid vectigalis Britannia penderet, constituit C., stipendium bina milia aeris L., pretium T.; pren.: grates pendere Stat. hvalo da(ja)ti, zahvaliti (zahvaljevati) se.

4. metaf. plač(ev)ati za kaj (z življenjem, s kožo), (pre)trpeti kazen: Iust., Val. Fl., Icti. idr., poenam pendere proprie dicitur de eo, qui ob delictum pecuniam solvit Fest., exsilio poenam pendat vel nece O., Syrus mihi tergo poenas pendet Ter., capitis poenas O., has poenas pendens Ci., supplicium, ignominiam L., poenas pro scelere Lucr., maximas poenas pendo temeritatis meae Ci. ep.; redko pesn. abs.: tuis pendit in arvis Delius Val. Fl. se pokori, trpi. —

II. tehtati, têžek (težák) biti: Lucr., Plin., talentum ne minus pondo LXXX Romanis ponderibus pendat L.; pren. tehtati = vreden biti, veljati: bona vera idem pendunt Sen. ph. — Od tod

1. adj. pt. pf. pēnsus 3 tehten, važen: pensior condicio Pl., ut nihil quidquam esset carius pensiusque nobis Gell.; poseb. v reklih: nihil pensi habeo S. nič mi ni važno, za nič se ne menim (brigam), non (nec, neque, nec quicquam, nihil) pensi habeo ali duco nič mi ni do česa, zame nima nobene vrednosti, nič se ne (z)menim (brigam) za kaj, vest me ne peče zaradi česa, ne bojim se (npr. kaj storiti): neque fas neque fidem pensi habere T., neque in deexandā (sc. matre) quicquam pensi habere Suet., nihil pensi habuit, quin … Suet.; z inf.: neque dicere neque facere quicquam pensi habere Suet., nec pensi duxerat iisdem imaginibus ascribi Val. Max.; z odvisnim vprašalnim stavkom: neque id quibus modis assequeretur quisquam pensi habebat S., v enakem pomenu tudi alicui nec … quicquam pensi est: sed illis, nec quid dicerent, nec quid facerent, quicquam pensi fuisse L. niso preudarili niti svojih besed niti svojih dejanj, quibus si quicquam pensi fuisset S.; tako tudi: nec mihi adest tantillum pensi iam, quos capiam calceos Pl. niti toliko mi ni mar tega, kako naj nastopim.

2. subst. pt. pf. pēnsum -ī, n
a) sužnjam za en dan za predenje odtehtana volna, enodnevno delo z volno, dnevno delo: Pl., Pr., Iust., Ambr. idr., famulae tuae data pensa trahemus O., nocturna carpentes pensa puellae V., fusis mollia pensa devolvunt V.; pesn. preja (nit) Park: Sen. tr., Stat.
b) metaf. naloga, obveznost, dolžnost: Pl., Col., pensum absolvere Varr., p. operis sui peragere L., p. nominis familiaeque L., me ad meum munus pensumque revocabo Ci.

pendre* [pɑ̃drə] verbe intransitif viseti; vleči se (po tleh) (plašč); verbe transitif obesiti

se pendre obesiti se
pendre son pardessus au porte-manteau obesiti plaščna obešalnik
pendre un condamné au gibet obesiti obsojenca na vislice
pendre quelqu'un en effigie simbolično koga obesiti
(familier) dire pis (pire) que pendre de quelqu'un zelo slabo o kom govoriti
(familier) qu'il aille se faire pendre ailleurs naj ga drugi kaznujejo
laisser pendre ses bras povesiti roke
pendre la crémaillère slaviti vselitev v novo stanovanje
pendre au croc (figuré) obesiti na klin
ça lui pend au nez, sur la tête to mu grozi, to visi nad njim
il n'y a pas de quoi se pendre zaradi tega si ne bom delal sivih las
se pendre au cou de quelqu'un obesiti se komu okoli vratu, prisrčno ga objeti
se pendre à la sonnette neprestano, ves dan zvoniti (zvonec)
il s'est pendu par désespoir iz obupa se je obesil
il ne vaut pas la corde pour le pendre škoda vrvi, na katero bi ga obesili; on je nepoboljšljiv

prèvjesiti -īm (ijek.), prèvesiti -īm (ek.)
I.
1. pregrniti, zagrniti: prevjese nevjestu s mladoženjom preko glave jednim ličnjakom
2. obesiti: nakon kratke igre prevjesio bih o rame svoju školsku torbu
3. povesiti: čudna to beše žena, očiju nekako prevešenih
II. prevjesiti se prevesiti se: grane se prevjesile nad njivom; čovjek se bješe prevjesio preko prozora

prìkačiti -īm
I.
1. pripeti: prikačiti petokraku na kapu; prikačiti vagon
2. ekspr. obesiti: prikačiti komu što; svet kao svet, rad je svakom prikačiti ma i najmanje repića
II. prikačiti se
1. pripeti se: da mu se prikače ordeni na kaput
2. ekspr. obesiti se komu: prikačiti se nezvan društvu

prìvjesiti -īm (ijek.), prìvesiti -īm (ek.)
I. privesiti, obesiti
II. privjesiti se pobesiti se: voćka se privjesila

pròstrijeti prȍstrēm (ijek.), pròstrēti prȍstrēm (ek.)
I.
1. pogrniti: prostrijeti sag, ćilim
2. pregrniti, pogrniti: prostrijeti sto, postelju
3. obesiti: prostrijeti da se suši
II. prostrijeti se razprostreti se

púne pun vt.

1. postavljati, postaviti; polagati, položiti

2. obesiti

3. obleči, obuti

4. vtakniti

put up

1. prehodni glagol
dvigniti (roko, zastavo, jadra itd.); obesiti (sliko, zastor); nalepiti (plakat); razpeti (dežnik); postaviti (šotor)
pogovorno fingirati, izmisliti (a put up job naprej domenjena stvar, prevara)
pomoliti se, zahvaliti se (bogu); sprejeti gosta, vzeti pod streho, prenočiti; shraniti, spraviti; zaviti, zložiti, paketirati (in v)
vtakniti (meč) v nožnico; konservirati, vkuhati, vložiti (sadje); pripraviti zdravilo (v lekarni)
gledališče uprizoriti (igro); postaviti, predlagati (kandidata); ponuditi, dati v prodajo; zvišati (ceno); spoditi, splašiti, pregnati iz brloga (divjad); dati na oklice; plačati; staviti, zastaviti (na stavi); napeljati, nagovoriti, naščuvati (to k)

2. neprehodni glagol
nastaniti se, ustaviti se pri kom (at)
kandidirati, potegovati se (for za)
plačati (for za)
sprijazniti se s čim, prenašati, mirno sprejeti (with)

sleng to put s.o.'s back up užaliti, zjeziti koga
to put up a fight dobro se upirati, dobro se boriti
to put up a front pretvarjati se
to put up for sale dati v prodajo
to put up the shutters zapreti trgovino
to put s.o. up to nagovoriti koga k čemu, poučiti koga
to put up to s.o. prepustiti komu odločitev
to put up with prenašati, potrpeti, zadovoljiti se s čim

sbolognare v. tr. (pres. sbologno)

1. pog. obesiti, obešati, podtakniti (komu ničvredno stvar)

2. pren. znebiti se:
sbolognare un rompiscatole znebiti se nadležneža
sbolognarsela popihati jo

sciorinare v. tr. (pres. sciorino)

1. obesiti, obešati; dati sušit:
sciorinare la biancheria obesiti perilo

2. pren. razgrniti, razgrinjati; razpostaviti; razkazovati:
sciorinare la merce razpostaviti blago
sciorinare lodi peti hvalo

scrag [skræg]

1. samostalnik
suhec, suh (mršav) človek (žival, rastlina); okostnjak; skrivljeno (oguljeno) drevo; koščen vrat koštruna (klavni kos)
pogovorno vrat, tilnik

2. prehodni glagol
sleng obesiti, zaviti (komu) vrat, zadaviti
sleng zgrabiti za, zaviti vrat, brutalno ravnati s (kom)

sospēndere^* v. tr. (pres. sospēndo)

1. obesiti, obešati

2. pren. prekiniti, prekinjati:
sospendere i pagamenti prekiniti izplačilo
la seduta è sospesa seja je prekinjena

3. pren. suspendirati, začasno odstaviti z mesta, izključiti (iz šole):
sospendere un alunno izključiti učenca
sospendere a divinis relig. prepovedati opravljanje božje službe, kaznovati s suspenzom