Franja

renouveler [rənuvle] verbe transitif obnoviti; osvežiti; (zopet) izpopolniti (zalogo); ponoviti; juridique, commerce obnoviti, podaljšati; oživiti

se renouveler obnoviti se; znova se začeti
renouveler un contrat, un passeport obnoviti, podaljšati pogodbo, potni list
renouveler un exploit ponoviti podvig
renouveler son stock obnoviti si zalogo
renouveler le personnel d'une entreprise osvežiti, obnoviti osebje v podjetju
renouveler le souvenir de quelqu'un osvežiti spomin na koga
renouveler une douleur (zopet) oživiti bolečino
se renouveler à la mémoire de quelqu'un spet priti komu v spomin
la même scène se renouvelle isti prizor se ponavlja
que ça ne se renouvelle pas! da se to večne ponovi, ne zgodi! (grožnja)

re-novō -āre -āvī -ātum (re in novāre)

1. obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), narediti (delati) novo, popraviti (popravljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: Col., Lucr., Sil., Sen. ph. idr., colonias renovare Ci., Virtutis templum a M. Marcello renovatum Ci.; kot agr. t.t.: agrum renovare O. „prenoviti njivo“ = pustiti jo v prelogu (v prahi); toda: agrum aratro renovare O. preora(va)ti njivo = spočito njivo pripravljati za setev, durum renovare arvum O., nec meus innumeris renovatur campus aratris O., dens terram renovantis aratri O., nec renovatus ager O. neorano, preložno, v prahi, humum Mart., aut ut multa mei renovarent iugera tauri Tib.; occ.: renovare fenus in singulos annos Ci. ep. jemati obresti od obresti, zaračunati (zaračunavati) obrestne obresti (obresti na obresti), centesimae quotannis renovatae Ci. ep., tabulas testamenti renovare Petr. spremeniti oporoko.

2. metaf.
a) zopet (znova, ponovno, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (znova, ponovno, spet) prenoviti (prenavljati), zopet (znova, ponovno, vnovič) začeti (začenjati): Cu., Iuv., Plin. idr., cursum, proelium C., bellum C., S., foedus L., memoriam Ci., hospitium Ci., dextras T. znova si podati roke, znova si seči v roko, dolorem V., iram T., scelus Ci. zopet zagrešiti; pren.: casus omnes V. znova prebiti, znova prestati, renovem tua vulnera O. znova načeti, znova dregati v … ; occ. pomladiti (pomlajati, pomlajevati): ex morbo velut renovatus flos iuventae L., renovata senectus in florem redeat O., veteres arcūs leto procorum renovare Pr.
b) utrditi (utrjevati), (o)krepiti, učvrstiti (učvrščati, učvrščevati), okrepčati (okrepčevati), poživiti (poživljati), oživiti (oživljati), osvežiti (osveževati): animo confirmato atque renovato Ci., renovare corpora ad omnia de integro patienda L., vos me reficere et renovare rem publicam potestis Ci.; med. ali refl. (o)krepiti se, utrditi (utrjevati) se: Corn. idr., fatigata (sc. facundia) renovatur Q., Catilinam commutatione rerum esse renovatum Ci., se novis copiis renovare Ci.
c) (z besedami) ponoviti (ponavljati), zopet (znova) na dan spraviti (spravljati), znova (spre)govoriti o čem, znova si (pri)klicati v spomin koga, kaj, znova obuditi spomin na koga, kaj, znova priti na misel komu kaj: Corn., renovabo ea, quae dicta sunt Ci., rem commemorando renovare C., renovabitur prima illa militia Ci. pride zopet na misel.

resurrect [rezərékt] prehodni glagol
(redko) znova k življenju zbuditi, oživiti
domačno obuditi (mrtve)
figurativno oživiti, ponovno uvesti; vzeti (truplo) iz groba, izkopati, ekshumirati
neprehodni glagol
vstati od mrtvih

to resurrect an old custom zopet oživiti star običaj

re-suscitō -āre -āvī -ātum (re in suscitāre)

1. znova (zopet, ponovno, spet) postaviti (postavljati) = zopet (znova, ponovno, spet) (se)zidati, zopet (znova, ponovno, spet) (z)graditi (naspr. solvere): templum Lact. —

2. zopet (znova, ponovno, spet) obuditi (obujati), oživiti (oživljati)
a) od mrtvih: Eccl.
b) pren.: positam ali veterem iram O. zopet razpihati, znova razvne(ma)ti, legatum Paul. volilo obnoviti (obnavljati), zopet uveljaviti (uveljavljati).

réveiller [revɛje] verbe transitif zbuditi, prebuditi (tudi figuré); zdramiti; obuditi (spomin); figuré oživiti

se réveiller zbuditi se, figuré oživeti
réveiller l'appétit, la curiosité zbuditi tek, radovednost
réveiller des souvenirs pénibles obuditi mučne spomine
un bruit à réveiller des morts hrup, ki bi zbudil mrtve
j'ai le sommeil léger, le moindre bruit me réveille jaz imam lahko spanje, najmanjši šum me zbudi
se réveiller en sursaut planiti iz spanja

riesumare v. tr. (pres. riesumo) izkopati (truplo); pren. oživiti, oživljati, obnoviti, obnavljati:
riesumare vecchie usanze obnoviti stare navade

rigenerare

A) v. tr. (pres. rigēnero)

1. pren. oživiti, oživljati; obnoviti, obnavljati

2. biol. regenerirati

3. kem. regenerirati

B) ➞ rigenerarsi v. rifl. (pres. mi rigēnero)

1. biol., kem. regenerirati se

2. ponovno oživeti, oživljati

rinnovellare

A) v. tr. (pres. rinnovēllo)

1. knjižno obnoviti, obnavljati

2. ponoviti, ponavljati; oživiti, oživljati

B) ➞ rinnovellare, rinnovellarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ rinnovēllo) prenoviti, prenavljati se; spremeniti, spreminjati se

risollevare

A) v. tr. (pres. risollēvo)

1. ponovno dvigniti, dvigovati; pren. ponovno sprožiti:
risollevare una questione ponovno zastaviti vprašanje

2. pren. oživiti; okrepiti

B) ➞ risollevarsi v. rifl. (pres. mi risollēvo) ponovno se dvigniti; pren. opomoči si

risuscitare

A) v. tr. (pres. risuscito)

1. oživiti, oživljati; priklicati v življenje; prebuditi, prebujati (od mrtvih)

2. pren. obnoviti, obnavljati; oživiti, oživljati, obuditi, obujati; ponovno uvesti, uvajati v rabo:
risuscitare un'usanza oživiti običaj
risuscitare un vocabolo oživiti besedo

B) v. intr.

1. vstati (od mrtvih); prebuditi, prebujati se; oživeti

2. pren. opomoči si

rivitalizzare v. tr. (pres. rivitalizzo) oživiti, revitalizirati

serō² -ere, sēvī, satum (nam. *si-sō, reduplicirano iz indoev. kor. *seH-, *sēi- sejati, prvotno tresti, stresati; prim. skr. sā́tuḥ materino telo, strī žena, lat. semen, saeculum, sator, Saturnus, sl. sejati = lit. sėti = got. saian = stvnem. sāen = nem. säen, ang. sow, sl. seme = stvnem. sāmo = nem. Same, sl. silje, stvnem. sāt = nem. Saat)

1. (seme) sejati, nasejati (nasevati), posejati (posevati), (rastlino) saditi, (na)saditi, posaditi (posajati): CA., COL., PLIN. idr., semina V., farra VARR., interiores (sc. Britanni) plerique frumenta non serunt C., multa manu sata C. veliko setvine, serite hordea campis V., fames affligebat serendis frugibus incuriosos T., fruges, oleam et vitem, arbores CI., multae istarum arborum mea manu sunt satae CI., nullam ... sacra vite prius severis arborem H., satae messes V., sati dentes V.; preg.: mihi istic nec seritur nec metitur PL. od tega nimam niti koristi (dobička) niti škode, to mene nič ne briga; occ. (kako zemljišče) obsejati, obsaditi, posejati, zasejati, obdelati (obdelovati, obdelavati), (za)saditi (zasajati), posaditi (posajati): agrum CU., O., arva, sulcos TIB., quot iugera sunt sata CI., seritur (sc. terra) toto anno panico semel, bis farre PLIN. Od tod subst. pt. pf. sata -ōrum, n zasejano, posejano = setve, setvine, setvišča, polja, njive, tudi sadeži, sadovi, pridelki: PLIN. idr., dulce satis umor V., cum primum sulcos aequant sata V., ure sata V. nasade, sata et arbusta, sata et animalia SEN. PH.

2. metaf.
a) roditi (rojevati), poroditi (porajati), zaroditi (zarajati), zaploditi (zaplajati, zaplojevati), naploditi: nec fortuito sati et creati sumus CI., tam enim Cassii quam Bruti sunt serendi CI. EP., exstitisse quandam maturitatem serendi generis humani, quod sparsum in terras atque satum divino auctum sit animorum munere CI.; pren.: aurea prima sata est aetas O. je nastala, je bila; pogosto pt. pf. satus 3 rojen, porojen, zarojen = rojenec, potomec, sin, hči: hic satus ad pacem PR., satus gente deûm ali sanguine divûm V. ali stirpe divina L., satus Hercule V. Herkulov sin, Sole satus Phaethon O., sata Tiresiā O. Tirezijeva hči, satus Nereide O. = Tetidin sin, matre satus terrā, matre unā sati O., sata Nocte V. hči Noči, sati Curibus O. izhajajoči (po rodu) iz Kur.
b) sejati = trositi, raztrositi (raztrošati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), oživiti (oživljati), priklicati (priklicevati) v življenje, izpolniti (izpolnjevati), uresničiti (uresničevati), osnovati, oživotvoriti (oživotvarjati), (v)zbuditi ((v)zbujati), vne(ma)ti, sprožiti (sprožati), (na)snovati, zasnovati, zasnuti, povzročiti (povzročati): rumores CU., V., opinionem IUST., mentionem L. tu in tam omeniti (omenjati), leges, instituta, rem publicam CI., diuturnam rem publicam CI., serendi mores CI., serere lites PL., cum patribus certamina L., discordias civiles L., causam discordiarum SUET., crimina in senatum L., crimina belli V. izmisliti si očitke, ki pripeljejo (bi pripeljali) do vojne, bellum SIL., bella civilia LAMP., invidiam in alios T., sibi causas sollicitudinum SEN. PH., vulnera LUCR.

Opomba: Pf. seruī nam. sēvī: ENN. AP. PRISC.

spiritualize [spíritjuəlaiz] prehodni glagol
poduhoviti, napraviti duhovno, spiritualizirati
figurativno dati duhovni značaj; (redko) oživiti

start² [sta:t]

1. neprehodni glagol
iti (kreniti) na pot, odpotovati (for v)
oditi, odpeljati (vlak)
šport startati; izhajati (from iz)
trzniti, zdrzniti se, predramiti se, (po)skočiti, planiti; ostrmeti, osupniti (at ob)
izbuljiti se (oči), izskočiti; zrahljati se, popustiti (žebelj); zviti se, skočiti iz svojega položaja (les)
ameriško, sleng iskati, začeti prepir

2. prehodni glagol
začeti (kaj), povzročiti, pognati ali spustiti v tek; osnovati; preplašiti (divjad); izpahniti; pretočiti (tekočino) iz soda, izprazniti
šport dati (tekaču) znak za start
aeronavtika dati (letalu) znak za vzlet; oživiti, poklicati (kaj) v življenje; zrahljati, omajati (žebelj); odpreti (trgovino); pomagati komu, da kaj začne, nagnati (koga) k čemu
figurativno širiti (novice), sprožiti (vprašanje)

starting next week počenši s prihodnjim tednom
to start with za začetek, najprej, predvsem
to start agitation ameriško, pogovorno povzročiti nemire
to start after s.o. oditi za kom, zasledovati koga
his absence started everybody talking vsi so začeli govoričiti zaradi njegove odsotnosti
to start back umakniti se nazaj, ustrašiti se
to start on a book začeti (pisati) knjigo
to start in business začeti s trgovino
it was not your business, to start with predvsem se vas to ni tikalo
to start the collar-bone izpahniti si ključnico
this started me coughing ob tem sem začel kašljati
to start s.o. in business uvesti koga v (neki) posel
to start to one's feet skočiti, planiti na noge
to start an engine pognati, spraviti v tek stroj
his eyes seemed to start from their sockets oči so mu skoraj izpadle iz jamic (od jeze)
to start on a journey iti na potovanje
to start a hare prepoditi, preplašiti zajca
to start with Latin začeti z učenjem latinščine
to start a paper začeti izdajati časopis
to start into rage razjeziti se
to start for school odpraviti se, iti v šolo
to start at the sound of a siren zdrzniti se ob zvoku sirene
to start a seam odpreti šiv
to start into song začeti peti
to start from one's seat planiti s sedeža
a screw has started vijak se je odvil
this speech will start him in politics s tem govorom bo začel politično kariero
the storm started half the ship's rivets vihar je zrahljal ladji polovico zakovic
to start on a thing začeti neko stvar, lotiti se česa
when do you start? kdaj odrinete (odpotujete)?

stirizzire, stirizzirsi v. tr., v. rifl. (pres. /mi/ stirizzisco) razgibati; pretegniti, pretegovati; oživiti, oživljati (otrple ude)

vegetō -āre -āvī -ātum (vegetus) (z)ganiti ((z)gibati), vzbuditi (vzbujati), spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati), izpodbosti (izpodbadati), oživiti (oživljati): Tert., Prud., Aus., Veg. idr., animalia Ap., animum Sen. ph., memoriam Gell.

vigōrō -āre (-āvī) -ātum (vigor)

1. intr. dobi(va)ti življenje, oživeti (oživljati), posta(ja)ti živahen: anima vigorans ex … Tert.

2. trans. oživiti (oživljati), poživiti (poživljati): disciplinam Tert., iuvenis vigoratus Ap. živ, živahen, srčen.

vīvidō -āre (vīvidus) oživiti (oživljati): natos M. poet.

vivificar [c/qu] poživiti, oživiti

vivificare v. tr. (pres. vivifico)

1. oživiti, oživljati

2. ekst. okrepiti

3. pren. poživiti