Franja

gôrd górda górdo, dol. gôrdī -ā -ō (rus.)
1. ošaben, prevzeten: za mene je ona previše -a
2. ponosen: -i vrhovi naših planina

grandiose [grǽndious] pridevnik (grandiosely prislov)
sijajen, veličasten, blesteč; ošaben

haughty [hɔ́:ti] pridevnik (haughtily prislov)
ošaben, nadut, ohol
arhaično plemiški

*haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

la haute (populaire) visoki krogi
l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
à haute voix glasno
au haut de na višini (česa)
au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
de haut od zgoraj, figuré zviška
de haute lutte s silo, siloma
de haute mer visokomorski
de haute tête dvignjene glave
d'en haut od zgoraj, z neba
du haut de z vrha
du haut du balcon z balkona
du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
en haut zgoraj, navzgor, kvišku
en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
là-haut tam, tu gori, zgoraj
sur le haut du jour okoli poldneva
tout haut čisto glasno
haut la main brez truda, lahkó, igraje
haut les mains! roke kvišku!
haut les bras! na delo
haut les cœurs! kvišku srca!
la mer est haute morje je razburkano
Chambre haute (politique) gornja zbornica
(chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
mer féminin haute plima
ton masculin haut aroganten ton
ville féminin haute gornje mesto
ordre masculin d'en haut višji ukaz
le Très-Haut (religion) Vsemogočni
haut-allemand, e visokonemški
haut et court kratkomalo
haute antiquité féminin davni stari vek
la Haute Italie gornja Italija
les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
haut commandement masculin višje poveljstvo
haute conjoncture féminin visoka konjunktura
haute considération féminin visoko čislanje
haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
la Haute Couture vodilne modne hiše
hautes études féminin pluriel visokošolske študije
haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
la haute finance denarna aristokracija
haut fourneau masculin plavž
haute futaie féminin visoki gozd
haute main féminin glavno vodstvo
haut mal masculin božjast
la haute mer odprto morje
haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
haute nouveauté féminin zadnja modna novost
haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
haute trahison féminin veleizdaja
haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
avoir la haute main imeti premoč
avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
avoir de hautes visées visoko stremeti
être haut de jambes imeti dolge noge
faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
gagner le haut zbežati
jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
parler haut glasno govoriti
penser tout haut glasno misliti
porter haut la tête visoko nositi glavo
le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
tenir la bride haute brzdati, krotiti
tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
tenir en haute estime visoko ceniti
tenir le haut du pavé biti gospodar po

*hautain, e [otɛ̃, ɛn] adjectif ošaben, ohol, nadut

hochmütig ošaben; visokosten

hoffärtig ošaben

hubristic [hju:brístik] pridevnik (hubristically prislov)
ošaben, hudoben

im-modestus (in-modestus) 3, adv. -ē neumerjen, netakten, breztakten, nedostojen, neskromen, ošaben, drzen: inmodesti fautores histrionum T., genus iocandi non inmodestum esse debet Ci., immodice (brez mere) immodesteque gloriari L.

încrezút -ă (-ţi, -te) adj. ošaben, ohol, bahav

īn-flō -āre -flāvī -flātum

I. pihati v kaj, in sicer

1. vpihniti (vpihovati): aquam in os Cat., in alveos spiritum Col.

2. (za)piskati, zatrobiti na kaj, zasvirati: bucinam O., tubam L., calamos, ebur V., simul inflavit tibicen, a perito carmen agnoscitur Ci.

3. pihaje glas povzročiti (povzročati): sonum Ci., classica inflantur V. zadonijo, verba inflata Ci. zatrobljene; pren.: paulo inflavit (orator) vehementius Ci. se je širokoustil.

— II.

1. napihniti (napihovati): iratus buccas inflat H., rana inflavit pellem Ph., se validius infl. Ph., utrem H., inflantur iratis colla serpentibus Sen. ph.; occ. nape(nja)ti: carbasus inflatur austro V. veter napne jadra, faba inflat ventrem Ci., corpus O., Cels., nervos Vitr.

2. metaf. koga napihniti (napihovati), napuhniti = napuhnjenega (napihnjenega, ošabnega, prevzetnega) storiti ga, poošabiti ga: tumidis infla sermonibus utrem H., cum animos rumor inflasset Ci., impios animos Cu., animos inflare spe L., ad insolentiam L., eorum animos ad intolerabilem superbiam L., se magis atque magis inflare H., ambitiosus inflari potest Q., gens inflata est gloriā Q., praecordia famā Sil. —

III. podpih(ov)ati, (pod)netiti, potrditi (potrjevati): poetam quasi divino spiritu inflari Ci., inflare mendaciis regis spem L. — Od tod adj. pt. pf. īnflātus 3, adv. -ē

1. napihnjen, napet, zabuhel, (o vodovju) narasel: serpens inflato collo Ci., te inflato collo ... intulisti Ci., colla inflata tumescunt O., inflatus ... venas ... Iaccho V., inflati amnes, amnis inflatus aquis L., Euphrates nivibus Amm.; pesn.: inflati capilli O. vihrajoči, vestis inflatior Tert., buca inflatior Suet.

2. metaf.
a) napihnjen (napuhnjen), prevzeten, ošaben (naspr. timidus): iuvenis haud dubie inflatior L., inflatā cervice Amm., inflatus animo Val. Max.; z abl. causae: homines inflati opinionibus Ci., videbant Catilinam inflatum conlegae mei promissis Ci., inflati laetitiā cives Ci., quibus rebus elati et inflati Ci. (rima!), infl. spe Ci., successu tantae rei L., tantis successibus Suet., tumultu Q., Antipatrum titulo Spartanae victoriae inflatum Cu., quibus rebus inflati Iust.
b) pretiran, nabuhel, nadut, napetoličen: haec latius atque inflatius perscribebant C., Cicero quibusdam inflatus et tumens videtur T., fabulari inflatius Amm., Asiani inflati et inanes Q., inflatus ac levis Suet.
c) razjarjen, razburjen, jezen: inflatus et tumens animus Ci.

inorgoglire

A) v. tr. (pres. inorgoglisco) (insuperbire) navdati s ponosom; narediti, delati ponosnega

B) ➞ inorgoglire, inorgoglirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ inorgoglisco) postajati ponosen, ošaben

inorgoglito agg. ponosen, ošaben

insolent, e [-lɑ̃, t] adjectif predrzen, nesramen, nespoštljiv, netakten, nevljuden, objesten; ošaben; izreden; masculin nesramnež, surovež, objestnež, predrznež, cepec

insolent au dernier point skrajno predrzen
montrer une joie insolente kazati nespodobno veliko veselje
une santé insolente izredno zdravje
succès masculin insolent nezaslišan uspeh

jumped-up [džʌ́mptʌ́p] pridevnik
pogovorno (parvenijsko) napihnjen, ošaben; improviziran

kičèljiv -a -o
1. nečimrn: -i vladaoci Vizantije
2. jeznorit, nagle jeze: čuvaj ga se, on je kičeljiv Marko je lav kičeljiv, najmanja ga stvar razdraži; dok je Zarija svoju srdžbu brzo zaboravio, Marko, kičeljiv i zlopamtilo, ostvari prijetnju
3. ošaben: ona je -a, nas gleda s visine

levantado vzravnan; ošaben

māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγi̯ων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

I.

1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

2. occ.
a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let). —

II. metaf.

1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.

mândru -ă (-i, -e) adj.

1. ponosen

2. domišljav

3. prevzeten, ohol, ošaben, nadut

muffoso agg. toskansko ošaben