Franja

of-fendō -ere -fendī -fēnsum (ob in *fendere; prim. de-fendō)

I. intr.

1. trčiti (trkati), zade(va)ti ob kaj: dens offendit solido (dat.) H. zadeva ob kaj trdega, grize v trdo, qui in tantis tenebris nihil offendat Ci.

2. metaf.
a) z zadetjem ob kaj (u)trpeti (imeti) škodo, poškodovati se (v vojni), biti poražen, doživeti (doživljati) nezgodo, ponesrečiti se: Ph., naves in redeundo offenderunt C., in quibus (sc. aquis) offendit naufraga puppis O., quoties culpā ducis … in exercitu esset offensum C. je kaj spodletelo, viri fortes in periculo offendunt Ci., Atilius offendit primo accessu ad Africam L. je imel nesrečo, apud iudices offendisti Ci. = bil si obsojen, tako tudi: cum multi viri fortes offenderint Ci.
b) zade(va)ti ob kaj (npr. ob kak zakon), (pre)kršiti kaj, (pregrešiti se) grešiti, zakriviti kaj, narediti (delati) napako, (z)motiti se, ne(je)voljo vzbuditi (vzbujati): L., in eo … offenderat, quod … N., in quo ipsi offendissent Ci., cum intellegeret se apud ipsam plebem offendisse de aerario Ci. ep.
c) spotakniti (spotikati) se ob koga, kaj, razhuditi (hudovati) se nad kom (čim), nezadovoljen biti s kom (čim), imeti komu kaj (po)očitati: Gell., si Caesarem probatis, in me offenditis C., si in me aliquid offendistis, cur non in meo capite luitur? C.; pass. brezos.: in eis offenditur Ci.
d) pohujšljiv, spotikljiv, neprimeren, nespodoben, nevšečen biti, v oči bosti, v oči biti, pozornost vzbuditi (vzbujati): Q., cum consulare nomen offenderet L., ne quid ipse offendam Ci. —

II. trans.

1. trčiti s čim ob kaj, udariti (se), zadeti (se) s čim ob (v) kaj, z zadetjem ob kaj poškodovati se, poškodovati si kak telesni del: Auct. b. Hisp., Col., Plin., Mart., Lucr. idr., pedem offendere Val. Max. ali pedem suum ad lapidem o. Vulg. udariti z nogo (ob kamen), pes offensus O. noga, s katero se je kdo udaril, o. aliquem pede Pl. zadeti koga z nogo, o. caput ad fornicem Q. udariti z glavo ob obok, capite graviter offenso L. s hudo poškodbo glave, offenso sento praebuit sonum L. ob katerega je zadel, o. lapidem Ap. ob kamen, latus Ci. poškodovati si stran (telesa), vocis offensa imago V. odbiti jek, odmev; potem sploh kak telesni del ali telo težiti, trapiti, mučiti, trpinčiti, nadlegovati, nadležen (v nadlego) mu biti: colorum claritas aciem oculorum offendit Plin., polypodion offendit stomachum Plin., corpus offensum est Cels. je oslabelo, bolno.

2. metaf.
a) zade(va)ti, naleteti (naletavati) na koga, nameriti na koga (kaj), sreč(ev)ati, naj(deva)ti koga (kaj): cum aliquem offensum forte fortunā videret N. na katerega se je bil nameril; z dvojnim acc.: Pl., omnes imparatos N., templum nondum perfectum offenderant Ci.; z adv. določilom: cum ad villam venisset et omnia aliter offendisset ac iusserat Ci.
b) žaliti, razžaliti, užaliti, prizade(va)ti, omrazíti (omráziti): O., Iust., Sen. ph., sermones … tuam existimationem … non offendunt Ci. ep., Pompeium non offendit N., ita vixit, ut offenderet sciens neminem Ci., honestius putabat offendere quam odisse T., eos splendor offendit Ci., id, quod offendit Etruscos L., o. animum alicuius Ci., offendit ea res Etruriae populorum animos non maiore odio regni quam ipsius regis L. to je razžalilo narode Etrurije, ker so sovražili kralja samega prav tako kot kraljestvo; toda offendere animum in aliquo Ci. zameriti komu; med. offendi = za zlo vzeti (jemati), zameriti (zamerjati) kaj, čemeriti se, postati (biti) čemeren, vzne(je)voljiti se nad čim: non ego paucis offendar maculis H., offendi fidis medicis H.; z ACI: ut non offendar surripi (sc. ista munera) Ph., offendebatur (ni trpel) componi aliquid de se Suet. — Od tod adj. pt. pf. offēnsus 3

1. razžaljen, užaljen, nevoljen, (vz)nejevoljen, razkačen, razsrjen: O., propter eas res fuerant tibi offensi Ci., offensā in eum militum voluntate N. vojaki so kazali svoj srd nad njim, offensus crudelitate Iust., nullis tamen offensior (po nekaterih izdajah infensior) quam vernaculis Suet.

2. spotikljiv, neprimeren, nespodoben, zoprn, mrzek: forma semel offensa H., o. argumentum Ci., civibus (dat.) suspectus tam graviter atque offensus Ci., populo nos offensi invisique fuimus Ci.; subst. offēnsum -ī, n spotika, pregrešek, prekršek, napaka: offensum est, quod eorum, qui audiunt, voluntatem laedit Ci.

op-probrō -āre (ob in probrum) oponesti (oponašati), sponesti (sponašati), (po)očitati: alicui rus Pl., alicui crimina formae Gell., alicui humilitatem generis Porph.

prae-ferō -ferre -tulī -lātum (prae in ferre)

1. naprej, spredaj, pred kom ali čim nesti (nositi): faces praetoribus Ci., manus cautas O. previdno držati pred seboj, dextrā ardentem facem Ci., vexilla praeferri iubet T., alicui funale praeferre L. epit.; metaf.: lumen menti meae praetulistis Ci., adulescentulo facem ad libidinem praeferre Ci. mladeniču svetiti k pohoti = zapeljevati mladeniča v pohoto, vitam suam ut legem civibus praeferre Ci. pokazati, osvetliti, postaviti, titulum officii sceleri praeferre Cu. prikrivati zločin pod krinko (pretvezo) službe.

2. metaf.
a) kazati, pokaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati), razkaz(ov)ati, razode(va)ti, razkri(va)ti, izraziti (izražati), izdati, (jasno) povedati, očit(ov)ati, izprič(ev)ati: Mart. idr., avaritiam Ci., amorem O., modestiam T., vultu metum Cu., vultus tuus malum praefert Cu. razodeva, modestiam praeferre (hliniti) et lasciviā uti T.; s predik. acc.: aviam Octaviam T. moči pokazati na Oktavijo kot babico; occ. javno (glasno, na glas) izreči (izrekati), izjaviti (izjavljati), navesti (navajati): apud consulem causam atque excusationem Sis. fr., iudicium L., haec eius diei praefertur opinio, ut se utrique superiores discessisse existimarent C. mnenje (prepričanje) o uspehu tega dne se kaže v tem, da … ; z ACI: vero ego profiteor istā ratione ac praefero (glasno povem) me nemini omnium de eloquentia concessurum Ap.
b) više (bolj) ceniti, prednost da(ja)ti, prednost prisoditi (prisojati) čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad kaj, preferirati: Plin. idr., otium labori S., aliquem sibi Ci., invidit praelato honori V., Romanorum quam Gallorum imperia C. raje imeti, ljubše biti komu kaj, se praeferre alicui C. ali praeferri alicui aliquā re C. nadkriliti (nadkriljevati), preseči (presegati, presezati) koga (v čem), prekositi (prekašati) koga v čem, odlikovati se pred kom (v čem); praeferre z inf. = raje (hoteti): Col., Auct. b Alx., alter ludere praefert H. raje se igra.
c) prej prinesti (prinašati), prej storiti, narediti (delati): opem Stat. prej pomoči (pomagati).
d) prej določiti (določati), preusvojiti (preusvajati) si, (po)hiteti s čim: diem triumphi L., diem Icti.
e) mimo nesti (nositi), med.-pass. mimo (hod)iti, mimo švigniti (švigati), mimo (po)hiteti, mimo dr(v)eti (dreviti), mimo jezditi, naprej (po)hiteti: cohortes hostes praelatos adorti sunt L., praeter castra fugā praelati L., castra (mimo tabora) praelati L., quā (sc. funus) praeferebatur Plin., praelatus equo T. mimo odjezdivši.

prebáciti prèbācīm
I.
1. vreči čez: prebaciti kamen preko rijeke, preko krova
2. vreči predaleč: prebaciti metu
3. vreči dlje kot drugi: jednom baci, svima dobaci, drugom baci te svih prebaci
4. predejati: prebaciti teret iz jednog čamca u drugi
5. ogrniti: prebaciti ogrtač
6. pretakniti, premakniti: prebaciti kaiš sa slobodnog na radni kaišnik
7. preklopiti: prebaciti telefonsku liniju
8. prekrižati, dati križem: prebaciti nogu preko noge
9. prestaviti: prebaciti trupe iz jednog mjesta na drugo, s desnog krila na lijevo
10. preseči: prihodi su prebacili rashode; ove godine plan smo prebacili; kupac je platio koliko je bilo pogodeno, i prebacio je odredenu sumu
11. ekspr. dopolniti: djevojka je sasvim mlada, jedva je prebacila sedamnaestu
12. pretrpeti: u ratu smo mnogo toga prebacili preko glave
13. očitati: to su nama prebacili; nemaš sebi šta prebaciti
14. prebaciti prvi san odspati prvo spanje
II. prebaciti se
1. vreči se čez
2. prestaviti se, priti: nakon dvije godine robovanja pobjegao je i sretno se prebacio u naš odred
3. preiti: prebaciti se preko rijeke
4. prekucniti se: zaigralo mu srce, pljesnuo u dlanove, prebacio se po dva, po tri puta kao ludi derančić
5. pretirati, reči preveč: neću se prebaciti ako reknem da su od izloženih slika nove škole obično polovina simbolično prikazane
6. skisati se, cikniti, pokvariti se: vino se prebacilo

prebacívati -bàcujēm
I.
1. metati čez
2. metati predaleč, dlje kot drugi
3. predevati, pretikati, preklapljati
4. presegati: prihodi prebacuju izdatke
5. očitati: prebacivati komu što
II. prebacivati se prestavljati se, prehajati: čete se prebacuju preko Save

predbáciti prèdbācīm pog. očitati: predbaciti komu što, gl. tudi prigovoriti, zamjeriti

predbacívati -bàcujēm pog. očitati, gl. prigovarati, zamjerati

prekorávati -kòrāvām
1. grajati, zmerjati, oštevati: prekoravati koga zbog njegovih poroka
2. očitati (si): ja prekoravam sebe što sam propustio zgodnu priliku; ja te ne prekoravam zbog toga

prekorijèvati -kòrijevām (ijek.), prekorévati -kòrēvām (ek.)
1. grajati, zmerjati, oštevati: prekorijevati koga zbog čega
2. očitati (si): ja prekorijevam sebe zbog mnogih propusta

prigovárati -gòvārām
1. očitati, delati očitke, grajati: kako god se trudiš, ali ljudi će tvome radu uvijek prigovarati
2. ugovarjati

red-arguō -ere -uī -ūtum (re in arguere)

1. z razlogi odbi(ja)ti, utemeljeno zavrniti (zavračati), spodbi(ja)ti, izpodbi(ja)ti, z dokazi pobi(ja)ti, ovreči, na laž postaviti (postavljati) koga: N., Suet. idr., redargue me, si mentior Ci., dies redarguet verba V., improborum prosperitates redarguunt potestatem deorum Ci. kažejo, da je ni; abs.: quis redarguerit? Ci.

2. (skoraj = coarguere) (ob)dolžiti, (o)kriviti koga česa, (po)očitati komu kaj: aliquem ignorantiae, stultitiae redarguere Lact.

3. neovrgljivo (neovržno) dokaz(ov)ati (z ACI): rationem falsam esse Gell.

refregar [g/gu, -ie-] drgniti, treti; figurativno očitati

refregar por los hocicos (fig) pod nos dati
refregarse los ojos oči si meti

remontrer [rəmɔ̃tre] verbe transitif še enkrat, zopet pokazati; očitati (quelque chose kaj), kritizirati

il n'ose plus se remontrer ne upa se več pokazati
remontrer à quelqu'un ses fautes očitati komu njegove napake
verbe intransitif:

en remontrer à quelqu'un pokazati se ali hoteti biti močnejši od koga
il se croit très fort et veut en remontrer à tout le monde ima se za zelo močnega in hoče to vsem pokazati (dokazati)
c'est Gros-Jean qui en remontre à son curé (figuré) jajce hoče biti pametnejše kot kokoš

reprender karati, ukoriti, grajati, ošteti, ne odobravati, očitati

le reprendió su conducta očital mu je njegovo vedenje

reproach² [ripróuč] prehodni glagol
grajati, kritizirati; očitati (komu kaj); oštevati, (o)zmerjati, psovati koga (for zaradi)
ponižati, osramotiti, obrekovati, opravljati, diskreditirati

to reproach oneself delati si očitke (with gledé)
to reproach s.o. with s.th. očitati komu kaj, pripisovati komu kaj, obdolžiti, abtožiti koga česa
to reproach s.o. with duplicity očitati komu njegovo lažnivost
her eyes reproached me očitajoče me je pogledala

reprochar očitati; zavrniti

reprocher [rəprɔše] verbe transitif očitati; odkloniti (pričo); ne privoščiti, zavidati; oponašati

se reprocher očitati si, pripisovati si krivdo, smatrati se odgovornega za kaj
reprocher les morceaux à quelqu'un šteti komu grižljaje v ustih
reprocher un service à quelqu'un oponašati komu uslugo
reprocher un témoin pour cause de parenté odkloniti pričo zaradi sorodstvenega razmerja

reproşá -éz vt. očitati, grajati

retraer* (glej traer) nazaj prinesti; zopet kupiti; umakniti, izvleči, odtegniti; očitati; grajati

me retrae el recuerdo de... to me spominja na ...
retraerse umakniti se, nazaj stopiti
retraerse a un lugar solitario zateči se v samoto

rimproverare v. tr. (pres. rimprōvero) grajati, ošteti; očitati