Franja

părínte -ţi m oče, roditelj; pl. starši

pater [péitə] samostalnik
sleng oče, "stari"

pater [patɛr] masculin velika jagoda na molku; familier oče

Pater očenaš
dire le Pater moliti očenaš
savoir comme son pater (familier) znati kot očenaš
ne pas savoir son pater pojma ne imeti

páter pátra (tudi pátera) m (lat. pater) pater, oče, naziv katol. redovnikov

pater -tris, m (indoev. *pətēr, gl. lat. papa; prim. skr. pitár- (nom. pitá-) = gr. πατήρ = got. fadar = stvnem. fater = nem. Vater, osk. patír = pater, umbr. patre = patrī; prim. še lat. patruus = gr. πάτριος = skr. pítr̥vya- stric, stvnem. fetiro, fatirro, fatureo stric; prim. tudi lat. Iuppiter iz *di̯eu pətēr, skr. dyā́uṣpitá, umbr. Iupater)

1. oče: Pl., Ter., L. idr., exheredare pater filium cogitabat Ci.; o živalih: O., Col., Petr. idr., est in equis patrum virtus H.; pren. začetnik, stvarnik: Lucr., Oceanus p. rerum V. (po Talesovem mnenju je voda počelo vseh stvari), cenae H. gostitelj; kot častno ime: pater patriae Ci. idr. oče (= tako rekoč drugi ustanovitelj) domovine.

2. metaf.
a) = krušni oče, očim, rednik, hranitelj: Ter. (Adelph. 452).
b) = tast: T. (Ann. 1, 59).

3. pesn. meton.
a) očetovska ljubezen: Cl., rex patrem vicit O.
b) očetova podobnost (podoba), podobnost z očetom: Cl.

4. pl. patres = roditelji, starši, predniki: coissent, sed vetuere patres O.; fortia facta patrum V., aetas patrum nostrorum Ci., patrum nostrorum memoriā C., Ci.

5. oče kot častni naslov: Kom. idr., PATER subscribitur statuis H., p. Aeneas V., non nosti, quid p. Chrysippus dicat H.; pogosto o bogovih: Naev., Enn., H. idr., Lenaeus p. V. = Bacchus, Gradivus p. V. = Mars, Lemnius p. V. = Vulcanus, Tiberinus p. L. bog Tibere, Tiberin, Iuppiter Ci. idr., Diēs-piter Pl., H., L.; od tod pater familiās (familiae) C., Ci. hišni oče, gospodar, v pl. patres familiās Ci., familiae C., familiarum Suet.; pater senatūs T. (častni naslov cesarjev); patres Ci., L. starešine (senatorji), starešinstvo (senat), „mestni očetje“, v popolni obliki patres conscripti (tudi sg. pater conscriptus in samo conscriptus; gl. cōnscrībō), pri L., T., Ci., Ci. ep. patres tudi = patricii (v naspr. s plebei, plebes), npr.: patrum numerum explevit (je popolnil senat) … id profuit ad iungendos patribus plebis animos L. (2, 1); pater patratus L. „z(a)vezni oče“, „z(a)vezni svečenik“, načelnik fecialov, ki je sklepal z(a)veze (prim. patrō); pater o nekem starcu: V. (Aen. 5, 521 in 533); pater esuritionum Cat. glavar stradačev (o nekem revežu).

Opomba: Pri pesnikih je končnica -ter v cezuri včasih dolga.

paternel, le [-nɛl] adjectif očetovski; masculin, populaire oče

amour masculin paternel očetovska ljubezen

père [pɛr] masculin oče (tudi figuré, religion); pater

père adoptif, nourricier, de famille adoptivni, krušni, družinski oče
le Saint-Père papež
nos pères naši očetje, predniki
gros père debelinko
le père Noël božiček (dedek Mraz)
le coup du père François udarec na tilnik
placement masculin de père de famille naložba s skromnim, a zanesljivim donosom
tel père tel fils (proverbe) jabolko ne pade daleč od drevesa

perialogos -ī, m (gr. *περιάλογος) „Zelo nespametni (sc. oče)“, naslov Orbilijeve knjige: Suet.

poppa [pɔ́pə] samostalnik
ameriško oče, papa

pops [pɔps] samostalnik
pogovorno orkester za lažjo glasbo
pogovorno papa, oče

prōcreātor -ōris, m (prōcreāre) rodník, roditelj, (pra)oče, stvarnik, začetnik, početnik: mundi Ci., procreatores Ci. roditelji (starši).

ròditelj m roditelj, oče

sator -ōris, m (serō²)

1. sejalec, sadilec: VARR., COL., PLIN.; pooseb. kot božanstvo: SERV.

2. klas. le metaf. začetnik, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (s)početnik, roditelj, oče: PH., SEN. TR., SIL., FR. idr., omnium rerum ... seminator et sator et parens est mundus CI., sator sartorque scelerum PL., litis L., aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator PAC. FR., caelestum sator CI. POËT. = hominum sator atque deorum (= Iuppiter) V., annorum nitidique sator pulcherrimus mundi (= Ianus) MART., omnium deorum sator (= Saturnus) LACT.

sēminātor -ōris, m (sēmināre)

1. sejalec, sevec; pren. sejalec = začetnik, početnik, povzročitelj, vzročník (vzróčnik), ustvarjalec, stvarnik, stvaritelj, tvorec, tvoritelj, oče: omnium rerum, quae naturā administrantur, seminator et sator et parens, ut ita dicam, atuqe educator et altor est mundus CI., qui est versus omnium seminator malorum CI., tamquam fallaciae seminatores LACT., inimicus ille seminator IULIANUS AP. AUG.

sire [sáiə]

1. samostalnik Sire
(zvalnik) kot naslov: (Vaše) Veličanstvo!
poetično, retorika oče, praded, praoče
množina predniki, starejši, častiti gospod; gospodar; plemenski samec (zlasti žrebec)

2. prehodni glagol
(konjereja) zaploditi (potomce), biti oče

taita moški spol oče, očka

tátă táţi m oče
□ tată vitreg očim

батька (lj.) oče, očka

ба́тько -а ч., ôče -éta m., áta -a m.

• нері́дний ба́тько krúšni ôče

батюшка (zast.) oče, očka; častiti oče (duhovnik); (v nagovoru): dragi moj, ljubi moj;
батюшки, что вы наделали! za božjo voljo, kaj pa ste napravili