Franja

Zadetki iskanja

  • nūntius 3 (skrč. *noventius iz novus in venire kdor prihajajoč prinaša kaj novega)

    I. adj. naznanjajoč, oznanjajoč, razglašajoč, javljajoč, navajajoč, sporočajoč: rumor nuntius Ci., cur mihi fama prior quam nuntia littera venit? O., n. fibra Tib.; z objektnim gen.: simulacra … divinae nuntia formae Lucr., animi nuntia verba mei O., venturae nuntia sortis … exta Tib., prodigia imminentium malorum nuntia T.

    II. subst.

    1. nūntius -iī, m
    a) konkr. oznanjevalec, naznanjevalec, znanilec, glasnik, sel, kurir, poročevalec: iste tuus cliens sceleri tui nuntius Ci., aliquem per nuntium certiorem facere Ci. ep., quae (sc. calamitas) tanta fuit, ut eam … non ex proelio nuntius, sed ex sermone rumor adferret Ci., volucrem nuntium mittere Ci. hitrega sla, litteras et nuntios mittere in Asiam N., nuntios (sc. litteras et nuntios) mittere ad aliquem C., nuntios dimittere C., remissi nuntii L., referes ergo haec et nuntius ibis Pelidae genitori V., nuntius Anchisae … incensas perfert navīs Eumelus V., te canam, magni Iovis et deorum nuntium H., ales nuntium increpare Suet.; nuntius (o ženski): huic dea … „utinam non hic tibi nuntius essem“, inquitVal. Fl.
    b) abstr.
    a) naznanilo, sporočilo, obvestilo, novica, vest, glas (o čem): n. falsus Ci., verus V., nuntium apportare Ter. ali nuntium adferre, perferre Ci. ali ferre L. novico (vest) prinesti (prinašati), malum nuntium audire Ci., nuntium accipere Ci., C.; z de: certi nuntii de exercitu veniunt C.; z objektnim gen.: nuntius expugnati oppidi C. glas (novica) o osvojitvi mesta (da je mesto osvojeno), n. mortis Andromachi Cu.; z odvisnimi povednimi ali zahtevnimi stavki: Ci., C. idr.; occ. (kot jur. t. t. za razvezo zaroke ali ločitev zakona) nuntiatum alicui remittere (tudi mittere Icti.) razvezno (ločitveno, razporočno) pismo, ločitveni list komu poslati, razvezati zakonsko pogodbo, odpovedati se zakonu (o možu in ženi): Ap., iam illi remittam nuntium adfini meo, nuntium uxori remittere Ci., etsi mulier nuntium remisit Ci.; metaf.: virtuti nuntium remittere Ci. ep. odreči (odpovedati) se kreposti (čednosti).
    b) poslan, (ustno) sporočen nalog, ukaz, povelje: nisi legatorum nuntio paruisset Ci. ep., hoc ille nuntio Athenas rediit N.; z zahtevnim stavkom: eodem ut sequerentur, nuntium misit N.

    2. nūntia -ae, f oznanjevalka, naznanjevalka, znanilka, glasnica: nuntia Iovis Poeta ap. Ci. (o orlu), historia nuntia vetustatis Ci., plaga n. rerum Lucr., en ego laetorum venio tibi nuntia rerum Fama O., nuntia Iunonis … concipit Iris aquas O., „Iri, meae,“ dixit, „fidissima nuntia vocis … “ O.

    3. nūntium -iī, n naznanilo, sporočilo, vest: de caelo nuntium erit Tabulae censoriae ap. Varr., nova nuntia Cat.
  • nuōva f novica
    PREGOVORI: nessuna nuova, buona nuova preg. nobena novica je dobra novica
  • probando m (f -da) relig. novic, novica; proband
  • report1 [ripɔ́:t] samostalnik
    poročilo; novica, vest (of, on o)
    letno poročilo; šolsko izpričevalo; zapisnik, protokol; izvid, poročilo o preiskavi, o pregledu; opis, pripoved, zgodba; ljudski glas, govorica, fama (of, about o)
    zvok, odmev; tresk, pok (of a gun puške)
    detonacija

    by mere report samo po pripovedovanju (drugih)
    according to a current report po govorici, ki se širi
    a false newspaper report časopisna raca
    to draw up a report on s.th. napisati poročilo o čem
    the report goes that... govori se, pravijo, kroži govorica, da...
    to file a report vložiti, izročiti poročilo
    they are people of good (evil) report to so ljudje, ki so na dobrem (slabem) glasu
    Peter brought home a good report Peter je prinesel domov lepo spričevalo
  • saznánje s
    1. spoznanje: teorija -a spoznavna teorija; drvo -a drevo spoznanja
    2. novica: to je neprijatno saznanje
  • ştíre -i f

    1. vest, novica
    a da de ştire oglasiti se, oglašati se

    2. vednost
    fără ştire nevede
  • tale [téil] samostalnik
    zgodba, povest, pripoved, pripovedka; bajka, pravljica; poročilo, vest, novica; izmislek, izmišljotina, lažna zgodba, laž
    zastarelo pogovor, pogovarjanje; opravljanje, obiranje
    zastarelo naštevanje; obračun; (skupno) število

    out of tale neštevilen
    fairy tale pravljica
    legendary tale legenda
    old wives' tales babje čenče
    his tale is out figurativno z njim je konec
    if all tales be true če je vse res, kar se pripoveduje
    to sell by tale prodajati po kosih
    that tells its own tale to že samo vse pove, stvar je jasna, vsak komentar k temu je odveč
    I want to tell my own tale jaz hočem zgodbo sam povedati
    to tell (to carry, to bear, to bring) tales brbljati, klepetati, čenčati; opravljati, obrekovati, ovajati
    to tell tales out of school figurativno pripovedovati zaupane skrivnosti, izklepetati; tožariti, ovajati
  • tiding [táidiŋ] samostalnik
    (večinoma množina) sporočilo, vest, novica

    the tidings come(s) too late sporočilo pride prepozno
    evil tidings fly apace slabe novice hitro pridejo
  • unco [ʌ́nkou]

    1. pridevnik
    škotsko nenavaden; velik; grozljiv; neznan

    2. prislov
    škotsko zelo, izredno

    3. samostalnik
    množina sporočilo, novica; tujec

    the unco guid verski ali moralni gorečnik
  • vêsak -ska m, vésak -ska m dial.
    1. glas: čuje se vesak novorođenčeta; večernje zvono oglasi službu, a vesak njegov razleže se nadaleko
    2. glas, hrum: iz okolnih dućana čuje se smeh, vesak i graja
    3. glas, novica: ode vesak niz tursku Krajinu, od brda do brda
  • véste veşti f vest, novica
  • vȉjest ž, mest. u vijèsti (ijek.), vêst ž, mest. u vésti (ek.) vest, novica, sporočilo: radosna vijest vesela novica; komordžijska vijest alarmantna novica
  • zvon -uri n govorica, (lažna) vest, novica, glas
  • весточка f (prijetna) vest, novica
  • весть1 f vest, sporočilo, novica; pl. (gov.) čenče, opravljanje;
    без вести пропал izginil je brez sledu
  • вість ж., novíca -e ž., vést ž.
  • зві́стка ж., novíca -e ž.
  • новина́ -и́ ж., novíca -e ž., novóst -i ž.
  • новинка f novica, novost;
    это ему в новинку to je zanj novo
  • нови́нка ж., novíca -e ž.