Franja

Zadetki iskanja

  • píhati soplar ; (žival) bufar (tudi fig)

    noben vetrič ne piha no se mueve una hoja
    pihati od jeze espumajear de ira
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • sénčiti (-im)

    A) imperf.

    1. ombrare, ombreggiare, far ombra; adombrare:
    noben sum ni senčil te podobe non un solo dubbio gettava ombra sull'immagine

    2. um. ombreggiare, sfumare

    3. ombreggiare, dare l'ombretto agli occhi:
    kozm. senčiti oči ombreggiare gli occhi, le palpebre

    B) sénčiti se (-im se) imperf. refl. stare all'ombra
  • sploh [ô]

    1. überhaupt
    sploh ne überhaupt nicht, gar nicht
    sploh nič überhaupt nichts, gar nichts, keine Bohne, nicht im mindesten
    sploh noben überhaupt kein(er)
    če sploh wenn überhaupt
    to sploh ne pride v poštev das kommt überhaupt nicht in Frage, davon kann keine Rede sein

    2.
    sploh kdaj jemals, je
    če sploh kdaj wenn je
    bolj kot sploh kdaj mehr denn je
    sploh kakšen/kateri irgend einer, irgend etwas

    3. (nasploh) allgemein, im allgemeinen, im Großen und Ganzen

    4.
    X sploh X schlechthin (človek sploh der Mensch schlechthin)
    (povsem) schlechthin (to je sploh nemogoče das ist schlechthin unmöglich)

    5.
    sploh pa nebenbei (gesagt)
    |
    tega sploh ni mogoče opisati das spottet jeder Beschreibung
  • sporazúm agreement; settlement; arrangement; understanding

    samoupravni sporazúm self-managing agreement
    doseči sporazúm to reach agreement (o on), to come to an agreement, to enter into (ali to make) an arrangement (s kom with someone)
    noben sporazúm ni bil dosežen no agreement has been reached
    med njimi je prišlo do sporazúma they came to an understanding (ali arrangement)
    skleniti sporazúm to make an agreement
    po splošnem (medsebojnem) sporazúmu by general (by mutual) agreement
  • strélec shooter, (lovec, šport) shot; vojska rifleman

    strélec z lokom archer, bowman
    dober (slab) strélec marksman (poor marksman)
    mojstrski, izvrsten strélec crack (ali dead) shot
    on je zelo slab strélec he couldn't hit a barn door (at five paces)
    ni noben strélec he is no shot
    je odličen (siguren) strélec he is an excellent (a sure) shot
  • vlačiti koga po blatu frazem
    (sramotiti koga) ▸ sárba tipor valakit
    Noben gospod si ne želi, da ga ceneni tisk vlači po blatu. ▸ Egyik úr sem szeretné, hogy a tisztelt sajtó sárba tiporja.