Franja

Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. — Temu rodu pa ne pripadata:

7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. — Adj.
a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.

maj samostalnik
1. (mesec v letu) ▸ májusCena soda nafte z dobavo v maju je le okoli 40 dolarjev. ▸ Májusban egy hordó kőolaj ára szállítással együtt csak kb. 40 dollár.
Razstava je na ogled do konca maja. ▸ A kiállítás május végéig tekinthető meg.
Povezane iztočnice: prvi maj

2. (mlaj) ▸ májusfa
Njihov mlaj ali maj ni olupljeno in na vrhu s trakovi ali zastavami okrašeno smrekovo deblo kot drugod, temveč v ta namen uporabijo bor, brezo, češnjo ali topol. ▸ A májusfájuk nem lehántolt lucfenyő mint másutt, nincsenek a tetején szalagok vagy zászlók, hanem erre a célra erdeifenyőt, nyírfát, cseresznyefát vagy nyárfát használnak.

-met, naslonka, ki se pritika osebnim in svojilnim zaimkom in okrepi njihov pomen = sam, lasten: egomet, meimet, mihimet, memet, nosmet, nobismet, ipsimet, meamet, suamet, suummet, suismet.

mītigō -āre -āvī -ātum (mītis in agere)

1. narediti (delati) voljno, (o)mehčati, odvzeti (jemati) čemu trpkost, rezkost ali trdost, (z)rahljati: Mart., cibum Ci. kuhati, peči, fruges Ci. zoriti, agros Ci. (z)rahljati, agrum flamma et ferro H. obdel(ov)ati, krčiti, arbores silvestres Plin. udomačiti (udomačevati), amaritudinem frugum, cervicum duritias, pilos Plin., cum mitigatā hieme Cu. ob že milejši zimi, panis usu carnisque coctae et dulcedine vini mitigati Fl. pomehkuženi.

2. metaf.
a) (živa bitja ali njihov značaj) (u)blažiti (ublaževati), udomačiti (udomačevati), (u)krotiti, pomiriti (pomirjati); (po)tolažiti; spraviti (spravljati) koga s kom: te ipsum … aetas mitigabit Ci., m. aliquem pecuniā T., mitigari precibus T., mitigare alicuius animum Ci., iam admodum mitigati animi raptis erant L., m. animal Sen. ph., aures Q., aures (elephantorum) ad notum sonum mitigatae Cu. privajena na … , mitigare Lampsacenos in istum Ci. pripraviti Lampsačane do tega, da mu prizanesejo, Hanibalem Romanis Iust. Hanibala spraviti z Rimljani; tako tudi med.: mitigatus est patri Iust. spravil se je z očetom.
b) kako stanje (o)lajšati, (u)blažiti (ublaževati), (u)tešiti, (u)tolažiti, pomiriti (pomirjati): obsequio mitigantur imperia Cu., m. labores Ci., morbum Plin. iun., febrem quiete Q., dolorem Ci. (o)hladiti, (o)lajšati, aliquā re molestiam Ci., iram, iracundiam Cu., tempus mitigat iras O., m. rabiem Plin., metus Q., tristitiam et severitatem Ci., perfidiam meritis Cu. razorožiti, Caecilius legis acerbitatem mitigandam putat Ci. — Od tod adv. pt. pr. mītiganter = mītigābiliter: Cael.

moto samostalnik
1. (vodilo; načelo) ▸ mottóNjihov moto je zagotoviti kakovosten izdelek še tako zahtevnemu kupcu. ▸ Mottójuk, hogy még a legigényesebb ügyfeleknek is minőségi terméket nyújtsanak.
Na poti me vedno spremlja moj moto, da s trdim delom vedno dosežeš še tako visoko zastavljeni cilj. ▸ Végigkísér az úton a mottóm, mely szerint kemény munkával mindig eléred a célod, legyen az bármilyen magasröptű.

2. (slogan) ▸ mottó, jelmondat Moto prireditve je Preživimo dan na rolerjih. ▸ A rendezvény mottója: Görkorcsolyázzuk végig a napot.
Moto akcije je bil: vsak učenec nekaj papirja. ▸ Az akció mottója a következő volt: Minden tanuló egy kis papírt.

nē² in nĕ.A. nē (indoev. *ne; prim. skr. nā = osk. ni ne, lat. nē- in gr. νη- (kot predpona, ki daje besedam nikalen pomen, npr. nē-quiquam, nē-quam, νη-κερδής brezkoristen, νή-ποινος nekaznovan, nemaščevan, νη-νημία, jon. νη-νημίη (iz νη-ανημία, νη-ανεμίη) brezvetrje, sl. ne, hr. ne, lit. ne, got. ni, nē, stvnem. ni, nem. nein, nicht).

I. adv. (najstarejša izmed treh lat. nikalnic nē, neque (nec), nōn) se v lat. uporablja

1. v pripovednih stavkih
a) predklas. = nōn (zanika pojme, ki jih zaznavamo z vohom ali telesnimi čutili) ne: operae ne parcunt Pl., nisi tu ne vis Pl., castrantur verres commodissime anniculi, utique ne minores quam semestres Varr., crescere ne possunt fruges Lucr.
b) klas. (zanika pojme, ki so le možni, ki si jih le mislimo, in to zgolj v zvezah) α) nē … quidem še … ne, tudi … ne, niti … ne: ne populus quidem Ci. niti narod, še narod ne, ne illi ipsi quidem Ci. ne in sceleratissimo quidem cive Ci. ali ne in convivio quidem Ci. (predlog in ime sta vselej le en pojem), non enim praetereundum est ne id quidem Ci., ne si merentur quidem Ci.; če zanikamo več povezanih pojmov ali stavkov, stoji ne … quidem le pri prvem: ne Aequi quidem ac Volsci L., ne a sententiis quidem aut verbis Q., ita ut ne efferendi quidem signa Romanis spatium nec ad explicandam aciem locus esset L. čeprav zanika ne … quidem ves stavek, stopi pogosto predenj še kaka druga nikalnica: non fugio ne hos quidem mores Ci., numquam illum ne minima quidem re offendi Ci. Pri zvezah dveh stavčnih delov, od katerih tisti, ki ga uvaja non modo (= ne samo, ne le), izraža manj pomembno, drugi, uveden z ne … quidem, pa glavno poudarjeno misel, pristopi k stavku, uvedenemu z non modo, še posebej nikalnica non, ki se zamolči samo takrat (povzamemo jo le iz ne … quidem), kadar imata oba dela stavka skupen predikat: mihi vero quidquid acciderit ne recusanti quidem, non modo non repugnanti Ci., ne sues quidem id velint, non modo ego ipse (sc. non velim) Ci. ne le jaz. V nasprotju s stavki, vpeljanimi s sed ampak, toda, etiam celo, sed etiam ampak celo, ampak tudi, dobi ne … quidem včasih pomen nikakor (ne): utitur ne suorum quidem consilio, sed suo Ci., ergo illi ne causa quidem itineris, etiam causa manendi fuit Ci., ne conivente quidem te — quod ipsum esset scelus, sed etiam hilarioribus oculis quam solitus eras intuente dilectus servorum habebatur Ci. V stavkih s stopnjevano mislijo pomeni ne … quidem nikakor, kaj šele, tem manj: nullum est fatum: ita ne divinatio quidem Ci.; v stavkih, ki izvajajo kako misel iz predhodnih rekov, pomeni gotovo ne, kajpada (kajpak) ne, seveda ne: egone ut te interpellem? ne hoc quidem vellem Ci., carēre enim sentientis est; nec sensus in mortuo: ne carere quidem igitur in mortuo est Ci. β) nē … quoque tudi ne, niti … ne: Quadr. ap. Gell., Gell., ceterum quando ne ea quoque temptata vis proficeret, consilio grassandum L.

2.
a) v neodvisnih velelnih in zahtevnih stavkih (zanika nekaj, kar je bilo zgolj hoteno ali si predstavljamo zgolj kot odvisno od volje) ne, in to α) (pesn., redkeje v prozi) pred imper.: ne plora Pl., ne crucia te Ter., fratrem ne desere V., equo ne credite, Teucri V., hominem mortuum in urbe ne sepelito Tab. XII ap. Ci., impius ne audeto placare donis iram deorum Tab. XII ap. Ci., belli gerendi ius Antiocho ne esto cum illis qui insulas colunt, neve in Europam transeundi L., ne timete L., ne repugnate vestro bono Sen. ph., frondem ne caedito Plin. β) nav. ob cj. pr. ali pf.: ne forte pudori sit tibi Musa H., ne hoc feceris Ci., ne tot annorum felicitatem in unius horae dederis discrimen L.; v stavkih, ki so brez veznega člena dodani dopustno izrečenim mislim, dobi nē pomen pa ne, toda ne, vendar ne, saj ne: tu vero istam Romae legem rogato: nobis nostram ne ademeris Ci., sint sane liberales ex sociorum fortunis … ne illi sanguinem nostrum largiantur S.
b) v želelnih stavkih = ne, vendar (saj) ne, zlasti pri utinam = o da ne (bi): ne id Iuppiter optimus maximus sineret L., ne istuc Iuppiter optimus maximus sirit L., utinam ne securibus caesa accidisset abiegna ad terram trabes Enn. ap. Ci., illud utinam ne vere scriberem Ci. ep.; pogosto pri prepričevanju, zagotavljanju: ne vivam, si scio Ci. ep. smrt me vzemi, smrt naj me pobere, ne sim salvus, si aliter scribo ac sentio Ci. ep. naj ne bom zdrav.

3. v zahtevnih stavkih z dopustnim pomenom = bodi, da ne, naj ne, recimo (stavimo), da ne: ne sit sane summum malum dolor: malum certe est Ci., ne sit igitur sol, ne luna, ne stellae Ci., nemo is, inquies, umquam fuit. Ne fuerit Ci., ne aequaveritis Hannibali Philippum … Pyrrho certe aequabitis L.

4. v omejujočih stavkih v zvezah dum nē, dummodo nē, modo nē, tantum nē če le ne, da le ne, le (da) ne: Kom., Ci. idr. (gl. tudi dum, dummodo, modo in tantum).

5. v odvisnih zahtevnih stavkih kot nikalnica za veznikom ut ne da (naj) ne: te obsecro, ut ne credas Ter., iubeatis, ut in civitate ne sit Ci., legem tulit, ut lex Aelia ne valeret Ci., iustitiae primum munus est, ut ne cui quis noceat Ci., ut ne telum adigi posset C.; tudi v relativni zvezi: ego id agam, mihi qui (= ut is) ne detur Ter., quo (= ut eo) ne incurreret hostis H. Včasih poleg komp. v enostavnejši (po kakem krčenju nastali) zvezi = ne, naj ne: noluit quid statiut nisi columellam tribus cubitis ne altiorem (= ut altior ne esset) Ci., ut hoc nostrum desiderium ne plus sit annuum Ci., muneris ergo in singulos dari ne minus dena milia aeris L.

II. kot (finalni) veznik = da ne, toda le navidezno; dejansko se ta raba popolnoma ujema z rabo navedeno pod I. 2. a) β) in b), kajti taki (velelni ali želelni) stavki so sprva samo neodvisni zahtevni stavki, ki stopijo v objektno ali adverbialno razmerje do glag. nadrednega stavka, npr.: moneo vos, ne refugiatis Ci. opominjam vas, da ne bežite = moneo vos: ne refugiatis! opominjam vas: ne bežite! (prim. sl. rek: „volja božja je, da ne lenari“, v odvisniku katerega je obdržan celo naklon (velelnik) neodvisnega zahtevnega (velelnega) stavka). Nē stoji torej

1. v objektnih finalnih stavkih, ki izražajo nameravan uspeh (učinek) za vzročnimi glagoli (verba causativa), ki zaznamujejo neko izražanje hotenja (volje). Najbolj se prvotna samobitnost kakih navideznih odvisnikov kaže v konjunktivnih glavnih stavkih odvisnega govora, ki so povsem samostojni, a navidezno v rahli zvezi s kakim glag. dicendi; slovenimo jih ne le z (da) naj ne z indik. ali z da ne bi s pogojnikom, ampak pogosto tudi z ne in velelnikom, torej z neodvisnimi stavki: ne suae virtuti magnopere tribueret C. da naj se ne ponaša, ali pa: ne ponašaj se (on) preveč s svojo hrabrostjo; zato tudi za vzročnimi glag.: Diviciacus … Caesarem complexus obsecrare coepit, ne quid gravius in fratrem statueret C. je začel … rotiti Cezarja, da naj ne ravna preostro z njegovim bratom = da ne ravnaj preostro z njegovim bratom, sanxerunt, ne quis emeret Ci. da naj nihče ne kupi, (da) nihče ne kupuj, toti exercitui imperavit, ne iniussu concurrerent C.; take stavke pa seveda lahko uvaja še poseben veznik: ut ne (prim. I. 5.). Pogosto za izrazi, pri katerih je treba hotenje domnevati: reliquum est, ne quid temere dicam aut faciam Ci., quidam ne umquam riderent, consecuti sunt Sen. ph., vestrā interest, ne imperatorem pessimi faciant T.

2. za izrazi bojazni in strahu (verba timendi) metuo, timeo, vereor, paveo, (de)terreo, anxius sum, sollicitus sum, metus est, timor est idr. = da ne bi, da (s fut., pri sl. dovršnikih s pr. v pomenu fut.); tudi v tem primeru so odvisniki pravzaprav le neodvisni želelni stavki, npr.: timeo, ne deseras me Ter. = timeo: ne deseras me! v skrbeh sem: (o) da me ne bi zapustil, da me zapustiš, vereor, ne quid Andria adportet mali Ter., ne … Diviciaci animum offenderet verebatur C. (o) da ne bi razžalil, bal se je razžaliti, timebant, ne circumvenirentur C., metuebant, ne indicarent Ci., terruit gentes, grave ne rediret saeculum H.; če je odvisnikov glag. zanikan, stoji nē … nōn (non spada takrat samo h glag., s katerimi tvori en pojem): vereor, ne non impetrem Ci. (non impetrare = s prošnjo propasti, torej: bojim se, da ne bi propadel, da propadem s prošnjo =) da ne dosežem, vereor, ne sufficere non possim (non posse = nemočen, nezmožen biti) Ci. Pomni kratko izražanje: res erat in magnis difficultatibus, ne … C. ali res difficultatem afferebat, ne … C. stvar je bila (zelo) težavna, ker se je bilo bati, da ne bi …

3. uvaja adverbialne zahtevne (finalne) stavke za izraženimi determinativi ideo, idcirco, propterea, propter hoc, eā condicione, eo consilio idr. = da ne: Maiā genitum demittit ab alto … ne fati nescia Dido (sc. Teucros) finibus arceret V. (prvotno tudi le zahtevni stavek = pošlje … Majinega sina (z naročilom): Didona ne odvračaj … ), dolorem saepe perpetiuntur, ne in maiorem incidant Ci., gallinae pennis fovent pullos, ne frigore laedantur Ci., an ideo aliquid scripsit, ne videretur … Ci., ne vana urbis magnitudo esset … asylum aperit L., nemo prudens punit, quia peccatum est, sed ne peccatur Sen. ph. Med takim finalnim odvisnikom in glavnim stavkom, katerega vsebina je kaka trditev ali poved, pogosto pogrešamo vezno misel: trdim, povem, omenjam, vedi ipd.: ne tamen ignores quo sit Romana loco res, Cantaber Agrippae, Claudi virtute Neronis Armenius cecidit H. Od tod rekla: ne multa dicam Ci., ne multis Ci. ali ne multa Ci. da povem na kratko, (na) kratko govoreč, skratka.

4. za glag. impediendi in recusandi (cavere varovati se, čuvati se, impedire, prohibere, deterrere, obstare, resistere, repugnare nasprotje delati, predstavljati nasprotje, ovreti (ovirati), nasprotovati, zadrž(ev)ati, upreti (upirati) se, kljubovati, (u)braniti se, recusare braniti se, interdicere prepoved(ov)ati, intercedere prigovarjati = oporekati, ugovarjati, idr.), ki so verba causativa v nikalnem pomenu, nadaljuje nē v glagolu tičeči zamik; take stavke slovenimo z da ne (bi) … , s samim inf. ali pa kakim subst.: potuisti prohibere ne fieret Ci., Sulpicius intercesserat, ne exules reducerentur Ci., Regulus, ne sententiam diceret, recusavit Ci. Regul se je branil izreči, obstitisti, ne copiae transire possent Ci. ubranil (preprečil) si četam prevoz, per eos, ne causam diceret, se eripuit C. se je izognil (izmaknil) zagovoru, infirmitate vocis, ne in publico diceret, impediebatur Plin. iun. nemoč glasu (šibek glas) mu je branil(a) javno govoriti. — Pomni:

1. za glag. in izrazi, ki pomenijo videti (gledati), (po)paziti, preizkusiti (preizkušati), preisk(ov)ati, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati) ipd., lahko ne dostikrat slovenimo z vprašalnicami da bi, ali, ali mar: Ci., per aliquot dies ea consultatio tenuit, ne non reddita (sc. bona Tarquinii) belli causa, reddita belli materia essent L. preudarjanje, ali bi mar bila (Tarkvinijeva posestva), ako jih ne vrnejo, povod za vojno, ako se vrnejo, pa pomagalo zanjo, singuli pulli tentandi, nequid habeant in gutture Col.; od tod tudi nē nōn v takih stavkih = ali mar ne, ne bi: videndum est, ne non satis est id, quod apud Platonem est dictum Ci., cogitandum tamen est, ne tutior non sit Ci. ep.

2. če je moč iz kake splošne trditve sklepati, da bi po tem, kar je bilo prej povedano, bolj omejena trditev ne bila umestna, stoji ne … nedum in ga slovenimo z ne pa da bi, nikar pa da bi, nikar, kaj šele, še manj (pa), tem manj, toliko manj: vix incedo inanis, ne ire posse cum onere existumes Pl., scuta … homines inviti dant, … ne quem putetis sine maximo dolore argentum caelatum domo … protulisse Ci., me vero nihil istorum ne iuvenem quidem movit umquam, ne nunc senem (sc. moveret) Ci. ep., secundae res sapientium animos fatigant; ne illi corruptis moribus victoriae temperarent (= ne existumes ali ne dicas fieri potuisse, ut illi … temperarent = multo etiam minus fieri potuit, ut illi … temperarent) S., novam … eam potestatem eripuere patribus nostris, ne nunc dulcedine semel capti ferant desiderium L., nec nunc adulteria obiecturum ait, ne (po nekaterih izdajah nedum) domum, servitia et ceteros fortunae paratus reposceret T. še manj pa hoče nazaj zahtevati palačo, …

B. nĕ

I. proklitično v sklopih, npr. ne-fās, ne-sciō, ne-queō, ne-uter, nōlō iz ne-volō; s spremenjenim samoglasnikom ni v nĭ-sī, nĭ-hil, nĭ-hilum, nĭ-mis, nĭ-mius; z izpahom ali krčenjem v samoglasniškem stiku v nūllus (iz nĕ-ūllus), numquam (iz nĕ-umquam), nēmō (iz nĕ-hemō, hemō stlat. = homō) idr.; sl. ne v sklopih kakor npr. ne-pravda, ne-sreča, ne-veden, ne-čem.

II. enklitično kot breznaglasna vprašalnica se nĕ priveša poudarjeni besedi (ki stoji nav. spredaj) ali, če take ni, glagolu; pred tem pa izgubi pogosto pred samoglasnikom (včasih tudi pred soglasnikom naslednje besede) svoj e; končnica s druge osebe sg. pr., pa tudi končni s drugih besed) rad odpade, pred vprašalnico in pred končnico stoječi dolgi samoglasnik se nav. okrajša: tantaen' animis caelestibus irae? Pyrrhin' conubia servas? V., talin' possum me opponere monstro? V., satĭn' ali satĭne = satīsne, aĭn' = aisne, iubĕn' = iubēsne, vidĕn' = vidēsne, vĭn' = vīsne). Nĕ pa se uporablja tudi

1. v enostavnih vprašanjih, in sicer:
a) v neodvisnih, α) kadar se ne ve, kakšen bo odgovor, ali pa se pričakuje nikalen odgovor = ali, mar, v vprašanjih prevzetosti, osuplosti, začudenja, nejevolje ali posmeha tudi pa vendar ne, menda vendar ne, menda ja ne; včasih pa zadošča v sl. sam naglas: censen' (= censesne) posse me affirmare Ter., tun' te audes Sosiam esse dicere? Pl., Heracleaene esse eum adscriptum negabis? Ci., meministine me … dicere in senatu … Ci., nihilne id valebit? Ci., potestne rerum maior esse dissensio? Ci., Apollinemne tu Delium spoliare ausus es? Ci. delskega Apolona si si drznil oropati?, vin' tu homines urbemque feris praeponere silvis? H. mar hočeš … ? β) v neodvisnih vprašanjih, na katera se pričakuje trdilen odgovor = ali ni, ali ne, mar ne: rectene interpretor sententiam tuam? Ci., etiamne vobis expedit? Ci. mar ne koristi tudi vam?, videtisne apud Homerum saepissime Nestor de virtutibus suis praedicat? Ci., satisne est nobis vos metuendos esse? L. γ) v posebnih govornih obratih: egone? Ci. jaz? pa vendar jaz ne?, itane? Ci. tako? tako menda vendar ne?, itane vero? Ci. torej zares ne? Pogosto se ne priveša relativnim zaimkom, da se posebno poudari njihov pojem: ita ne ai[e]bant tandem? Quaene (po drugih izdajah quae me) ambae obsecraverint Pl. mar me nista obe rotili?, quamne in manibus tenui cistellam? Pl. mar nisem imel one skrinjice v rokah?, quine putatis difficile et mirum, quod contigit? H. pa vendar ne mislite, da je kaj težkega in čudovitega … ?, quiane auxilio iuvat ante levatos? pa vendar ne zato, ker … ? V vprašanjih prevzetosti, začudenosti se priveša ne (čeprav redkeje in bolj pesn.) tudi vprašalnim zaimkom v podkrepitev: quantane H. kolik(šn)a neki?, quone malo mentem concussa? H., uterne ad casus dubios fidet sibi certius? H., quaene vita te manet? Cat. kakšno življenje neki te čaka? V zvezi z vzkličnim ut: nemone (po novejših izdajah nemo est) ut avarus se probet? H. kako da si vendar skopuh nikoli sam ne ugaja?, victamne ut quisquam victrici patriae praeferret? L. da bi kdo ne … ?, kako ne bi kdo … ? Kot izraz prevzetosti ali nejevolje navidezno (le elipt.) pri ACI, ki si ga lahko mislimo kot odvisnega od kakega zamolčanega predikata, npr. credam, credi potest: tene … potissimum tibi partes istas depoposcisse Ci. ti da si prav sebi izgovoril … ?, mene incepto desistere victam? V. jaz naj bi … ?, jaz da bi … ?, huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H. da mi je moral vziti (napočiti) ta tako črn dan! Poseb. še nōnne (gl. nōnne).
b) v odvisnih = ali (morda): videte vasa, multane sient Ca., declinationes verborum proportione sintne, quaeret Varr., incertum est, velintne se nominari Ci., quaesivit (sc. Epaminondas), salvusne esset clipeus Ci., ut videamus, satisne ista sit iusta defectio Ci., interrogavit, liceretne mittere C.

2. v ločnih (razstavnih, disjunktivnih) vprašanjih, in sicer
a) v neodvisnih (v prvem členu) = ali: vosne vero L. Domitium an vos Domitius deseruit? pacemne huc fertis an arma? C. Nam. ločnega vprašanja nastopa včasih (ret.) anafora: deorumne immortalium populine Romani vestramne fidem implorem? Ci. naj … , naj … , naj … = ali naj … , ali … , ali pa … Ali ne v drugem členu an nōn ali (slabše) annōn (gl. annōn): isne est, quem quaero, an non? Ter., redkeje necne (gl. necne) O., anne gl. an.
b) v odvisnih v prvem členu = ali: nescio, gratulerne tibi an timeam Ci. ep., dubitavi, verumne an falsum esset Ci., intererit multum, divusne loquatur an heros H.; tudi za predhodnim utrum (ki se ne sloveni posebej): utrum praedicemne an faceam Ter., videamus, utrum ea fortuitane sint an eo statu, quo … Ci., agitamus utrumne divitiis homines an sint virtute beati H.; kadar izrečemo prvi člen z večjo gotovostjo kot drugi, se ne privesi drugemu členu, prvi pa ostane brez vprašalnice: qui albus aterne fuerit ignoras Ci., in incerto erat, vicissent victine essent L., Etrusci diem primum consultando, maturarent traherentne bellum, traduxerunt L. ali naj vojno pospešijo ali pa jo morda zavlačujejo; v drugem členu anne (gl. anne) ali (pa): mens non internoscit, vera visa sint anne falsa Ci.; ali ne v drugem členu = necne (ne annon, an non): quaesivi a Catilina, in nocturno conventu apud Laecam fuisset necne Ci., sermo oritur, non de villis domibusve alienis, nec male necne Lepos saltet H.; an non lahko stoji le v litoti, tj. kadar tvori nikalnica non s predikatom en pojem: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit (non dixerit = tacuerit) Ci. Nam. odvisnega ločnega vprašanja anafora (ret. in pesn.): neque interesse ipsosne interficiant impedimentisne exuant C., incertus, geniumne loci famulumne parentis esse putet V., collectosne bibant imbris puteosne perennis iugis aquae H., monstrumne deusne ille sit, ignorans O., quid refert, clamne palamne roget Tib.

nebogljen pridevnik
1. (o nemoči) ▸ gyámoltalan, magatehetetlen, tehetetlenČe ljubite svobodo in samostojnost, ne igrajte nebogljenega bitja, ki išče oporo. ▸ Ha szereti a szabadságot és az önállóságot, ne játssza meg a gyámoltalan, támaszt kereső lényt.Od zdravega šestmesečnega dojenčka mi je ostalo le nebogljeno telo sina, ki usiha pri 15 letih. ▸ Az egészséges hat hónapos csecsemőből csak a fiam magatehetetlen teste maradt, aki 15 éves korában elsorvad.Mati skrbi za nebogljenega mladička, ki ostane v brlogu do starosti treh mesecev. ▸ Az anya gondoskodik a gyámoltalan kölyökről, amely három hónapos koráig marad a barlangban.

2. (o slabi kakovosti) ▸ gyámoltalan, ügyefogyott, bárgyúPolitične floskule o nacionalnem interesu so samo nebogljena obramba duševno zmedenih ljudi, ki delujejo v oblastnih strukturah. ▸ A nemzeti érdekről szóló politikai közhelyek csak a hatalmi struktúrákban dolgozó, mentálisan zavart emberek bárgyú védekezése.Takoj je spregledala najin nebogljeni poskus in po premoru veselo nadaljevala z mučenjem. ▸ Azonnal figyelmen kívül hagyta gyámoltalan próbálkozásunkat, és egy kis szünet után vidáman folytatta a kínzást.
Toliko bolj nebogljen je bil njihov napad, ki je proti turškim gostom zmogel le 57 točk. ▸ Támadásban még ügyefogyottabbak voltak, mindössze 57 pontot tudtak szerezni a török vendégek ellen.
Majhna lučka pod pepelnikom je tako nebogljena, da je tam verjetno samo zato, ker si oblikovalci niso izmislili kaj bolj koristnega. ▸ A hamutartó feletti kis lámpácska annyira bárgyú, hogy valószínűleg csak azért van ott, mert a tervezők semmi hasznosabbat nem tudtak kitalálni.

njegóv (-a -o)

1. adj. (izraža svojino moškega ali srednjega spola) suo, di lui:
njegov avtomobil la sua macchina
njegova družina la sua famiglia
sadovi njegovega dela i frutti del suo lavoro

2. (izraža spoštovanje) suo: ➞ njen | njihov | njun
njegova ekscelenca Sua Eccellenza
njegovo kraljevo veličanstvo Sua Maestà
pog. plavolaske so njegov tip le bionde sono il suo tipo
otrok je čisto njegov il bambino è lui sputato
pog. te čenče so njegovo maslo sono chiacchiere che ha messo in giro lui
vse naj bi bilo po njegovo tutto dovrebbe essere a modo suo
vsi njegovi so pomrli tutti i suoi parenti sono morti
pog. njegova bo obveljala sarà come dice lui
spet ena (od) njegovih un'altra delle sue trovate
hiša stoji na njegovem la casa è sul terreno di sua proprietà

njén (-a -o) adj. (izraža svojino ženskega spola) suo, di lei: ➞ njegov | njihov | njun
njen klobuk il suo cappellino
njena čast il suo onore
otroka sta čisto njena i (due) bambini le somigliano molto
soba je opremljena po njeno la stanza è arredata secondo il suo gusto
njena bo obveljala sarà come dice lei
po njenem secondo lei

njún (-a -o) adj. (izraža svojino dvojice) loro glej njegov | njen | njihov

nogavička samostalnik
1. ponavadi v množini (oblačilo) ▸ harisnya, zokniZa večerno zabavo priporočamo kratke nogavičke s svetlikajočo srebrno nitjo. ▸ Az esti szórakozáshoz csillogó ezüstszálas, rövid szárú zoknit ajánlunk.Na tleh je ležala otroška nogavička. ▸ Egy gyerekzokni hevert a padlón.

2. ponavadi v množini (pri živali) ▸ mancs, tappancs
Simpatična črna kratkodlaka psička z belimi nogavičkami je popestrila njihov vsakdanjik. ▸ Egy aranyos, fekete rövidszőrű, fehér tappancsos kiskutya feldobta a mindennapjaikat.

3. ponavadi v množini, neformalno (o avtomobilskih gumah) ▸ textil hólánc, hóharisnya, hózsák, csúszásgátló kerékhuzat

Oscus (star. Opscus) 3, adv. -ē óskovski, óskijski, óskiški, óški: lingua, vocabulum Varr., ludi Ci. (neka komična igra), id, quod item dicunt Osce Varr., Osce loqui Gell.; subst. Oscī -ōrum, m (Ὄσκοι) Óski, skupno ime vseh italskih plemen, ki so živela južno od Lacija (poseb. prastar narod v Kampaniji ob reki Liris); v samnitskih vojnah so Rimljani strli jedro njihove moči in proti koncu republike je izginil tudi njihov z latinščino sorodni jezik: Varr., L., V., Plin.

pogóltniti to swallow (up); to devour; (o morju) to engulf, to swamp

pogóltniti žalitev (figurativno) to swallow (ali to pocket) an insult
velikanski morski valovi so pogoltnili njihov čoln enormous seas swamped their boat
vrtinec ga je pogoltnil he was sucked down by the whirlpool

pòsljedak -tka m (ijek.), pòsledak -tka m (ek.)
1. konec, zadnje: u posljedak obuzet je nekim nespokojstvom zadnje čase je nekako nemiren
2. ekspr. smrt: što će njima biti do -a kakšen bo njihov konec, smrt; trošili su do -a da ne ostane iza njih
3. posledica: nitko ne zna koji će biti posljeci njihove pobjede ili poraza
4. rezultat: došao je do toga -a da je život više bolan nego ugodan
5. dial. potomec: sine, ti si moj posljedak
6. dial. anat. posteljica, placenta
7. dial. otrok, ki ga dobi moški v visokih letih

quiēscō -ere, quiēvī, quiētum (quiēs1)

1. poči(va)ti, odpoči(va)ti se (si), mirno ležati: Pl., Ter., L., H., Sen. ph., Val. Fl. idr. Prvotno pomeni quiesco kot incoh. „upokojiti se“, „umiriti se“; prim.: ut saltem in morte quiescam V., postquam flamma quievit V. se je polegel, nox erat, silvae et aequora quiērant V. gozdovi in morski valovi so se bili umirili = so mirovali, priusquam sedibus ossa quiērunt V. so našle pokoj = počivajo; postopoma pa je dobil tudi pr. pomen pf. in torej izraža stanje: ramis dependet galea et prato arma quiescunt V. mirno leži, terra Plin. ali humus quiescit Petr. leži (je) v pušči = je neobdelana, je opuščena; quiescere in aliquā re (u)tešiti se, zadovoljiti se, zadovoljen biti s čim: ne victos quidem in miserā et inopi senectā quiescere Iust.; occ.
a) počivati = spati: Pl. idr., praetor quiescebat Ci., ut cenati quiescerent Ci., casa, in quā quiescebat N., habitus corporis quiescenti quam defuncto similior Plin. iun., somnum humanum quievi Ap. spal sem kakor človek; toda: somno quiescere Cu. zaradi spanja počivati.
b) (o mrtvih in njihovih kosteh) počivati v grobu: nunc compostus quiescit V., felicius ossa quiescant O., patrono meo ossa bene quiescant Petr.
c) umolkniti, obmolkniti, utihniti, molčati: quiescere Ter., Corn., iam quiescebant voces hominumque canumque O., aliquem quiescere iubere Ci.
d) v govoru preneha(va)ti, premolkniti (premolkovati), obmolkniti (obmolkovati): Ci.

2. metaf.
a) α) mirovati = ne lotiti (lotevati) se ničesar, biti miren, biti nedelaven, držati roke križem in gledati: inimici (sc. Alcibiadis) quiescendum in praesenti decreverunt N., quod si quiessem, nihil evenisset mali Ter., quiescere viginti dies Ci., cum quiescunt, probant Ci. β) mirovati = živeti v miru (tj. brez vojske, bojevanja, vstaje): urbs illa non potest quiescere Ci., quieverunt per paucos dies L. γ) mirovati = ne mešati (vmešavati, vtikati) se v politiko, ne udeleževati se javnega življenja, umakniti se, biti nepristranski (nevtralen): Suet. idr., quiescere in re publicā Ci. biti zasebnik, živeti kot zasebnik, quiescamus, ne nostram culpam coarguamus Ci., scribis Peducaeo nostro probari, quod quierim Ci.
b) mir imeti pred kom, čim, biti nemočen pred kom, čim, ne biti (ostati) (pri)zadet od česa, odpoči(va)ti se od česa: Ter. idr., numquamne quiescet civitas nostra a suppliciis? L.; za nikalnico z donec: nec umquam Syracusas quieturas, donec quidquam externorum auxiliorum … esset L., nec umquam, donec sanguinis nominisque Barcini quisquam supersit, quietura Romana foedera L.
c) opustiti (opuščati), pustiti (puščati) na (pri) miru, (pre)nehati, odnehati: Gell., Cass. idr., indoctus pilae discive quiescit H., laudes alicuius quiescere Stat., Tranio, si sapis, quiesce! — Tu quiesce hanc rem modo petere! Pl., quid faciam, praescribe! — Quiescas! — Ne faciam, inquis, omnino versūs? H., uno quiesce bello Sen. rh., nimia ista, quae dominantur in civitate, potentia in hoc solo genere quiescit Ci. ponehuje = je brez veljave.
d) biti mirne duše, biti brez skrbi: quiescas! Ter., ego dabo, quiesce! Ter., quiescas cetera Pl. v drugem. — Od tod adj. pt. pf. quietus 3, adv. - ē

1. mirujoč, miren: Ter. idr., ea cura quietos sollicitat V. jim moti (njihov) mir, jih moti v (njihovem) miru, otiosam aetatem et quietam sine ullo labore traducere Ci., salis fluctūs quieti V., amnis H. mirno tekoča, aequor quietius H., baca Col. uležana (naspr. recens), aëre lapsa (sc. avis) quieto V. po mirnem (tihem) zraku; subst.
a) quiētālis -is, m (sc. locus) počivališče: quietalis ab antiquis dicebatur Orcus Fest.
b) quiētum -ī, n miren (tih) zrak: Petr.; occ. (mirno) speč: quos … simul quietos nox habuerat T. ki jih je bila noč videla skupaj speče.

2. mirujoč, miren, miroven, mirovalen = vzdržujoč se nemirov (bojev, vstaje, političnih homatij, sporov), neopredeljen, nevtralen: domi quietus fuit N. se je držal mirno, habuit Caesar Galliam quietiorem C., quietissima pars Galliae C., quieta et perturbata res publica Ci., quieto exercitu pacatum agrum peragravit L., quieto sedente rege ad Elpeum L.; subst.
a) quiētī -ōrum, m nevtralni (ljudje), nevtralci, nevtralisti, neopredeljeni, nobenostranci: quietis mortem minari S. fr., quietos lacessere Iust.
b) quiēta -ōrum, n javni mir, umirjene razmere: quieta movere S., quieta turbidis antehabeo T.

3. kdor ima mir pred kom, čim, nemočen pred kom, čim, prost česa: ne tribunal quidem satis quietum erat L., urbs immunis belli atque quieta V., a bello ut quieta esset provincia L., quiete vitam agere Ci., quietissime se receperunt C., nihil apud hostes quietum pati, quominus subitis excursibus popularetur T. ni puščal sovražnika z mirom, temveč je nenadoma udarjal nanj in pustošil.

4. oseben, zaseben, privaten, sam zase: vita privata et quieta Ci., maior cura efficiendi rem publicam gerentibus quam quietis Ci., quiete vivere Ci. zase se držati, sam zase živeti, živeti umaknjeno (v zasebnosti).

5. (o značaju) miren = mirnodušen, pohleven, vdan, previden, pazljiv, oprezen (naspr. acer): Ter., Varr., Vell., Sen. ph., Cels. idr., casum quieto et aequo animo ferre C., senis sermo quietus et remissus Ci., integri, quieti, otiosi homines Ci., de istoc quietus esto Pl. bodi miren, ne razvnemi se, regina quietum accipit in Teucros animum V., ad omnia … quietā cum industriā aderat T., apte et quiete ferre aliquid Ci. vdano in ne godrnjaje, leniter et quiete colloqui Ci. (naspr. iracunde rabioseve), hostem quietius tranquilliusque bellaturum L. manj bojevito in iskreno, quietius edere aliquid Macr. (naspr. avidius vorare); occ.
a) netrdnovoljen, brez krepke volje, brez trdne odločenosti = neodločen, omahljiv, negotov: ipse acer, bellicosus, at is, quem petebat, quietus, inbellis S.
b) nečastilakomen, nečastihlepen, ponižen, skromen, zmeren: vir rectus, integer, quietus ac paene ultra modum verecundus Plin., alioqui quietissimus Plin. iun.

Opomba: Obl. pf. in plpf. act. večinoma skrč.: quiērunt, quiērim, quiērint, quiērant, quiēssem, quiēsse.

replika samostalnik
1. (odziv) ▸ replika, viszonválaszSledile so razprave in replike, v katerih so prevladovali dvomi o upravičenosti županovega predloga. ▸ Következtek a viták és a viszonválaszok, melyekben a polgármester javaslatának jogosságával szembeni kétségek domináltak.

2. (kopija predmeta) ▸ replika, másolatAmeriška tajna služba je zaprosila za osem milijonov dolarjev za izdelavo replike Bele hiše, ki bi služila za urjenje agentov. ▸ Az amerikai titkosszolgálat nyolcmillió dollárt kért a Fehér Ház másolatának megépítésére az ügynökök kiképzéséhez.
Tako kakor pri izvirnikih je tudi pri replikah ključnega pomena ustrezna hramba. ▸ Akárcsak az eredetieknél, a replikáknál is kulcsfontosságú jelentőségű a megfelelő tárolás.

3. kinematografija, gledališče (del dialoga) ▸ párbeszéd, dialógus
Dylan Thomas v tej predstavi ne dobi besede - njegov lik nima nobene replike. ▸ Dylan Thomas ebben az előadásban nem jut szóhoz – az alakjának nincs szövege.
Kot avtor želim okrog svojega filma zbrati najboljše igralce, ne glede na to, ali imajo eno samo repliko, en sam prizor. ▸ Szerzőként a legjobb színészeket szeretném összegyűjteni a filmemhez, függetlenül attól, hogy csak egyetlen párbeszédben, egyetlen jelenetben vesznek-e részt.

4. pravo (odgovor) ▸ viszontválaszZ repliko obrambe na argumente tožilstva so se danes končale zaključne besede v procesu. ▸ A védelemnek a vád bizonyítékaira adott viszontválasza zárta a mai tárgyalás perbeszédeit.

5. (posnemanje aktivnosti) ▸ másolat, utánzás, imitáció
Sejem naj bi bil replika onih iz zgodnjega 20. stoletja. ▸ A vásárt a 20. század eleji vásárok másolatának szánják.
Njihov sistem je replika angleške parlamentarne kraljevine. ▸ Rendszerük az angol parlamentáris királyság másolata.

sparkle [spa:kl]

1. samostalnik
iskrenje, iskra; blišč, blesk, bleščanje, sijaj; živahnost

2. neprehodni glagol
iskriti se, svetiti se, bleščati se, blesteti (tudi figurativno)
peniti se (o pijači), musirati

their conversation sparkles with wit njihov pogovor se iskri od duhovitosti
his eyes sparkled with anger oči so se mu (za)iskrile od jeze
the stars sparkle zvezde se bleščijo
to sparkle out sleng onesvestiti se

tenir* [tənir]

I. verbe transitif

1. držati

elle tenait un enfant dans ses bras držala je otroka v naročju
tenir l'enfant par la main držati otroka za roko
tenir les cordons de la bourse (figuré) nadzirati izdatke (v gospodinjstvu)
tenir quelqu'un en échec držati koga v šahu
tenir quelqu'un imeti koga v rokah, moči ga kaznovati
si je le tenais! če bi ga imel v rokah!
tenir compagnie à quelqu'un delati komu družbo
tenir le bon bout (familier) biti v najugodnejšem položaju
tenir sa langue držati jezik (za zobmi), molčati
ce vêtement tient chaud ta obleka drži toploto

2. prenesti, upirati se (čemu)

tenir le vin prenesti vino, moči popiti mnogo vina
tenir le choc, le coup izdržati sunek (trk), udarec
tenir tête à quelqu'un postaviti se komu po robu

3. imeti

tenir conseil posvetovati se
tenir lieu de nadomeščati
tenir quelque chose de bonne saurce imeti kaj iz dobrega vira
de qui tenez-vous ce renseignement? od koga imate to informacijo?
il tient cela de son père on ima to po svojem očetu
tenir un rhume de cerveau, une grippe imeti nahod, gripo
tenir la vérité imeti, vedeti resnico
tenir un discours imeti govor
mieux vaut tenir que courir bolje je (že) imeti kot (šele) upati
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi; bolje je drži ga kot lovi ga

4. zavzemati (prostor), vsebovati

la table tient toute la pièce, trop de place miza zavzema vso sobo, preveč prostora
la voiture est trop petite pour nous tenir tous avto je premajhen, da bi šli vsi vanj

5. upravljati, voditi, voziti

tenir un hôtel voditi hotel
tenir le ménage voditi gospodinjstvo
tenir la caisse, la comptabilité, les livres voditi blagajno, računovodstvo, knjige
le conducteur tient sa droite voznik vozi po desni (strani)
tenir compte de quelque chose upoštevati kaj

6. držati, spoštovati

tenir sa parole držati svojo besedo, biti mož beseda

7.

tenir en estime ceniti
tenir quelqu'un pour imeti, smatrati koga za
nous le tenons pour un honnête homme imamo ga za poštenjaka
je tiens ce fait pour certain to dejstvo smatram za zanesljivo
tenez-vous-le pour dit! dajte si to dopovedati!
tenez-le pour dit! zapomnite si to!

8.

tiens! tenez! ná! tu imaš! nâte! tu imate!
tenez, voilà votre argent! nate svoj denar!
tenez, je l'ai vu hier no, videl sem ga včeraj
tiens! glej no!
tiens! tiens! c'est étrange! glej no, to je čudno!

II. verbe intransitif

1. držati (se) (na istem mestu), vzdržati; trajati

mes lunettes ne tiennent pas moja očala ne drže; stojé dobro
je ne tiens pas debout ne vzdržim več na nogah (od utrujenosti)
(figuré) votre histoire ne tient pas debout vaša zgodba ni verjetna
ta coiffure, ta permanente tient bien tvoja pričeska, trajna ondulacija drži dobro
leur amitié tient toujours njihovo prijateljstvo še vedno drži
cela tient toujours pour dimanche? še vedno drži (dogovor) za nedeljo?

2. upirati se; vztrajati, vzdržati, ne popustiti

tenir bon vztrajati, dobro se držati
il faut tenir bon ne smemo odnehati, popustiti
je ne peux plus tenir, je ne puis y tenir ne morem več vzdržati (od nestrpnosti)
tenir pour une opinion vztrajati pri nekem mnenju

3. biti v čem, iti v kaj

nous ne tiendrons pas tous dans la voiture ne bomo šli vsi v avto

4.

tenir à biti navezan na; želeti, hoteti; odviseti (od); izhajati, biti posledica
il tient à cette femme navezan je, rad ima to žensko
elle ne tient plus à rien ni à personne ni ji več za nobeno stvar in za nikogar
je tiens à les inviter želim jih povabiti, rad bi jih povabil
si vous y tenez če vam je kaj do tega
j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
il ne tient qu'à moi que ... (subj) le od mene je odvisno, da ...
qu'à cela ne tienne! naj ne bo od tega odvisno! to naj ne bo ovira!
leur dynamisme tient à leur jeunesse njihov dinamizem ima svoj vzrok v njihovi mladosti

5.

tenir de quelqu'un, de quelque chose (= imeti po kom, po čem) biti podoben komu, čemu; biti deležen
il tient beaucoup de son père zelo je podoben svojemu očetu
il a de qui tenir ima po kom biti tak
cela tient du miracle to je kot čudež, to sliči čudežu
en tenir pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

III. se tenir

1.

se tenir à quelque chose držati se za kaj
tenez-vous à la rampe! držite se za ograjo!

2. (za)držati se, biti, ostati (v nekem položaju)

se tenir debout pokonci biti, stati
tiens-toi droit! ravno se drži!
se tenir tranquille biti miren
se tenir sur ses gardes varovati se, čuvati se, paziti
une histoire qui se tient zgodba, ki se zdi verjetna
se tenir bien, mal vesti se kot dobro, slabo vzgojena oseba
il sait se tenir en société on se zna dobro vesti v družbi

3. biti, nahajati se; vršiti se

se tenir près, auprès de quelqu'un biti poleg koga
la réunion se tient dans cette salle-là seja je, se vrši v oni dvorani

4.

ne pouvoir se tenir de ... ne se moči vzdržati, zadržati
il ne pouvait se tenir de rire ni si mogel kaj, da se ne bi smejal

5.

s'en tenir à quelque chose ostati pri čem, ne zahtevati več, omejiti se
tenz-vous-en là! ostanite pri tem!
je sais à quoi m'en tenir že vem, pri čem sem

6. držati eden drugega

se tenir par la main držati se za roko
dans cette affaire, tout se tient v tej zadevi je vse povezano med seboj

terminātiō -ōnis, f (termināre)

1. določitev (določevanje) meje (meja), razmejitev, razmejevanje: Vitr. idr., agri L.

2. omejevanje, omejitev, omejujoča določitev, omejen obseg; s subjektnim gen.: aurium Ci. po sluhu; z objektnim gen.: Sen. ph. idr., corporis altitudinis Vitr., expositā terminatione expetendarum rerum Ci., terminationes regionum, unde spiritūs ventorum oriuntur Vitr., natura finiit terminationes eorum (sc. tonorum) mensuris intervallorum quantitate Vitr. je omejila njihov obseg po meri in številu intervalov; meton. meja, omejeno ozemlje (področje, območje, obsežje): orientis et occidentis Vitr. vzhodna in zahodna meja, proximae ultimis finibus terrae terminationes Vitr., cum vox pervenerit ad quartam terminationem Vitr. v četrto tonovsko področje (tonovje, glasovje).

3. zaključek, sklep, konec, končanje, končevanje, sklenitev, cilj, starejše zvršetek: continuata vox efficit terminationes non apparentes Vitr., quas agendae vitae terminationes finissent Vitr.; occ.
a) kot ret. t.t. konec, sklep, zaključek, klavzula (sestavja, periode): ordo verborum alias aliā terminatione concluditur Ci.
b) kot gram. t.t. končnica, sklonilo, sklonska končnica: nominativi terminationes Prisc.

trúd (-a) m fatica, sforzo; sudore:
zahtevati malo, veliko truda costare molta, poca fatica
ogenj je uničil ves njihov trud il fuoco distrusse i frutti delle loro fatiche
brezuspešen, dolgotrajen trud fatica vana, diuturna