Franja

Wassernymphe, die, vodna nimfa

wood nymph [wúdnímf] samostalnik
gozdna nimfa
zoologija vrsta kolibrija, mušice

Aetna -ae, f, redko Aetnē -ēs, f (Αἴτνη) Etna,

1. vulkanska gora na Siciliji, ki jo je baje vrgel Jupiter na Giganta Enkelada (ali Tifeja, Tifona): Ci., H., O. idr.; od tod preg.: onus Aetnā gravius Ci.; imeli so jo za Vulkanovo delavnico: Ci., V.; pl. apel. = vulkanske gore: Aetnae omnes Luc. ap. Gell. — Od tod adj. Aetnaeus 3 (Αἰτναῖος) na Etni, etenski: ignes Ci., fratres (= Cyclopes) V., pastor (= Polyphemus) O., deus (= Vulcanus) Val. Fl.; met. sicilski: tellus (= Sicilia) O., triumphi Sil.; pren.: Aetnaei ignes V. silni ogenj, silni plameni (Himerini); pl. subst. Aetnaeī -ōrum, m etenski podgorci: Iust.

2. mesto na vznožju te gore (prej Innesa, zdaj S. Maria di Licodia ali Nicolosi): Ci. Od tod adj. Aetnēnsis -e iz Etne, etenski: ager Ci.; pl. subst. Aetnēnsēs -ium, m Etnjani, preb. mesta Etne: Ci., Plin.

3. neka sicilska Nimfa: Serv.

Aganippē -ēs, f (Ἀγανίππη) Aganipa,

1. izvir na Helikonu v Beotiji, posvečen Muzam in zato navdihujoč pesništvo, prav tako tudi Nimfa tega izvira, hči rečnega boga Permesa: Aonie Ag. V., frigerans Cat., Hyantea O., Plin. Od tod adj. Aganippēus 3 (Ἀγανίππειος) Aganipin, aganipski: lyra Pr. Muzam posvečena, unda Cl.; Aganippicus 3 (Ἀγανιππικός) Aganipin, aganipski: fontes Sid.; Aganippis -idis, f iz Aganipe izvirajoča: Hippocrene O. = Muzam posvečena in navdihujoča.

2. Akrizijeva žena, Danajina mati: Hyg.

Agyllē -ēs, f Agila, Nimfa Trazimenskega jezera: Sil.

Albunea -ae, f Albuneja, Nimfa vedeževalka (pozneje = Sibylla), ki ji je bil posvečen istoimenski žvepleni studenec na gorovju pri Tiburu in votlina blizu Anijenovih slapov: Lact., alta Alb. V., domus (votlina) Albuneae resonantis H.; prim. Albulus 2.

Amalthēa -ae, f (Ἀμάλϑεια) Amalteja,

1. Nimfa, hči kralja Melisa na Kreti, ki je s kozjim mlekom vzredila Zevsa: Hyg.; po drugi bajki koza, ki je dojila Zevsa: njen rog (cornu copiae) med zvezdami, simbol obilja: O. Od tod Amalthēa -ae, f (Ἀμάλϑεια) Amalteja, ali Amalthēum -ēī, n in Amalthīum -iī, n (Ἀμαλϑεῖον) Amaltej, staro Amaltejino svetišče blizu Atikovega vaškega posestva ob reki Tijamiju v Epiru; to svetišče je Atik olepšal s platanovjem, gr. napisi in ploskovitimi reliefi, ki so se nanašali na bajko o Amalteji, ter tako spremenil kraj v prijetno letovišče: Ci. ep. Po tem svetišču je posnel Cicero svoj Amaltej na posestvu pri Arpinu: Ci. ep.

2. neka Sibila: Varr. fr., Tib., poistovetena s kumsko: Lact.

ancīle -is, gen. pl. -ium (T.), heterocl. anciliōrum (H.), n (ambi in caedere: ancilia dicta, quod ab utraque parte ut pelta Thracum incisa sunt Varr.) óblasti, na desni in levi kakor gosli izrezani sveti ščit, ki je baje za kralja Nume padel z neba. Ker je Nimfa Egerija Numi naznanila, da je od ohranitve tega ščita odvisen obstanek mesta Rima, je dal kralj ponarediti še 11 povsem enakih ščitov, da ne bi kdo ukradel pravega. Te ščite so čuvali Salijci v Martovem svetišču kot svetinje, jih vzeli vsako leto 1. marca ter potem med petjem in plesom v slovesnem sprevodu nosili po mestu (ancilia movere, ferre). Svečanost je trajala celih 30 dni; potem so ščite spet shranili v svetišču (ancilia condere): O. idr., (Numa) item Salios duodecim Marti Gradivo legit... caelestiaque arma, quae ancilia appellantur, ferre ac per urbem ire canentes carmina cum tripudiis sollemnique saltatu iussit L., et lapsa ancilia caelo extuderat V., anciliorum et nominis et togae oblitus H., fuere, qui proficiscenti Othoni moras religionemque nondum conditorum ancilium afferrent T.; pesn. sploh majhen óblast ščit: Lucan., laevāque ancile gerebat Picus T.

Arīcia -ae, f Aricija,

1. staro lacijsko mesto ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; blizu je bilo svetišče, log in Gajsko jezero (lacus nemorensis) boginje Diane in heroja Virbija (Virbius) z nekdaj barbarskim bogoslužjem (darovanje človeških žrtev): Varr., V., H., O. idr.Od tod adj. Arīcīnus 3 aricijski: municipium Ci., arvum H., vallis O. gozdnata kotlina Gajskega jezera, regio Mart.; subst. Arīcīnī -ōrum, m Aricijci, preb. Aricije: L.

2. pooseb. eponimna heroina tega kraja, Nimfa Aricija, Hipolitova žena in Virbijeva mati: V.

Britomartis -is, voc. -i, f (Βριτόμαρτις = Sladka devica: kret. βριτός sladek, in *μάρτις devica) Britomarta, sprva blaga kret. boginja, kot Nimfa v Dianinem spremstvu tudi Aphaea in Dictynna: Ps.-V. (Ciris); pozneje so jo enačili s kret. Artemido: Cl.

Bromē (Bromiē) -ēs, f Broma, Bromija, nimfa, ki je vzgajala Bakha: Hyg., Serv.

Callirrhoē, pesn. tudi Callirhoē, -ēs, f (Καλλιῤῥόη in Καλλιρόη) Kaliroja,

1. studenec pri Atenah na južni strani Akropole: Plin., Stat.

2. studenec in kopališče v Pereji na vzhodni strani Mrtvega morja: Plin.

3. arab. studenec in kopališče: Plin.

4. povodna Nimfa, Ahelojeva hči, druga Alkmeonova žena: O.

5. Oceanova hči in Gerionova mati: Hyg., Serv.

6. Skamandrova hči in Pirantova žena: Hyg.

7. neka plesalka in priležnica: Pers.

Calypsō -ūs (-ōnis: Ap., Aus., Macr., acc. -ōnem: L. Andr. ap. Prisc., Pac. ap. Char., C. ap. Q., Macr.) f (Καλυψώ) Kalipso (gen. Kalipse),

1. Nimfa na otoku Ogigiji, Atlantova hči, pri kateri se je iz Troje vračajoči Odisej mudil sedem let: O., Tib., Pr. idr.

2. gr. slikarka: Plin.

Camēna, st.lat. Casmēna, -ae, f (iz *Cadsmena; prim. gr. κεκαδμένος, κεκασμένος odlikujoč se, bleščeč) Ka(s)mena, studenčna Nimfa vedeževalka (pozneje so jo enačili z gr. Μοῦσα), Kamena, Muza: Camenis Numa eum locum sacravit L., spiritus Graiae... Camenae H., Camenarum aedes Plin.; met. pesem, pesnitev: primā dicte mihi, summā dicende Camenā H. Od tod adj. Camēnālis -e Kamenin, Muzin: modi Sid., familia Symm.

Canēns -entis, f (canere) Pevka, Nimfa, hči Jana in Venilije, Pikova žena: O.

canna -ae, f (izpos. κάννα)

1. trst, trstika, mali rogoz, sirčica: c. palustris O., flexae c. O. venec iz bičja, dispar septenis fistula cannis O. trstna piščalka, cannae Col.; trstje za pokrivanje streh, oblaganje sten: Veg.

2. met.
a) piščal iz trstike, trstenica, trstenka: citharae submittere cannas O.; od tod Canna dea Ap. boginja Kana = Nimfa Siringa (pri O.).
b) nožek iz trstike: Col., Pall., Marc.
c) čolnič, gondola: c. Micipsarum Iuv.
č) c. gutturis, pulmonis dušnik, sapnik: Cael. — Kot nom. propr.: amnis Canna: Marcius ap. L. reka Kana, „Trstikovec“ = Avfid, ob katerem je stal trg Cannae -ārum, f Kane, „Trstenik“, „Trstje“, kjer je Hanibal l. 216 hudo porazil Rimljane: Ci., L. idr.; apel.: Capuam Hannibali Cannas fuisse L. druge Kane = tako pogubna Hanibalu kakor Kane Rimljanom. Od tod adj. Cannēnsis -e kanski, pri Kanah: pugna Ci., C., N., clades L., exercitus L. vojska, pobita pri Kanah, animi Sil. duše padlih pri Kanah; preg.: Cannensis pugna Ci. mesarsko klanje kakor pri Kanah; pugna Cannensis Ci. (o Sulovem klanju); non praetoris convivium, sed Cannensis pugnae nequitia Ci.; subst. Cannēnsēs -ium, m Kanci, preb. Kan: Plin.

Chariclō -ūs, f (Χαρικλώ) Hariklo, rečna Nimfa, Apolonova hči, Hironova žena: O.

Circē -ēs in Circa -ae, f (Κίρκη) Kirka, Helijeva in Perzina (Persē) hči, sestra Ajeta (Aeētēs) iz Kolhide, slavna Nimfa čarovnica na otoku Ajaji (Aeaea); Rimljani so si jo predstavljali živečo ob Kirkajskem predgorju v Laciju. Pri njej se je mudil Odisej, čigar tovariše je spremenila v prašiče: Ci., Tib., Circae pocula H. = čarovne pijače, Circe vitrea H. nezanesljiva, ab Ulixe deaque Circā L: Od tod adj. Circaeus 3 (Κιρκαῖος) Kirkin; terra, iugum V., litus O. = Kirkajsko predgorje, campi Val. Fl. = Kolhida, Kirkina domovina, Circaea moenia H. = Tuskul, ki ga je zgradil Telegon, Odisejev in Kirkin sin; pesn.= čaroven, strupen: poculum Ci. čarovna pijača, gramen Pr.

circumfundō -ere -fūdī -fūsum

I.

1. naokrog liti: amurcam ad oleam Ca.; večinoma med. (redko refl.) obli(va)ti, obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati); z dat.: Plin., amnis circumfunditur insulae L., mare urbi circumfusum L., nympha circumfunditur iuveni O. vodna Nimfa se oprijemlje mladeniča (pesnik misli na vodo); poleg dat. z a(b): unda terrae a lateribus circumfunditur Sen. ph.; abs.: Tib., gens circumfusis invia fluminibus O., circumfusa nubes V., Eccl. zastirajoči oblak, circumfuso igni L. po obsevajočem ognjenem žaru, mel circumfusum Vitr., vis circumfusi aëris Mel.

2. pren. gnesti se, vrveti okoli koga ali česa, s hrupom obda(ja)ti, obsuti, obsipati; abs.: magna multitudo ab utraque parte circumfundebatur C., circumfunditur equitatus Caesaris C., circumfunditur corona T., circumfusus satelles O.; z dat.: cedentibus curcumfusi C., circumfundebantur obviis sciscitantes L., circumfusos regi barbaros adoriri Cu., tanta multitudo circumfundi paucioribus potest Cu. obsuti; redko refl.: equites Hannoni Afrisque se circumfudere L., a tergo se c. L.; še redkeje med. z acc. = okleniti (oklepati) se koga: hunc (Mavortem) tu, diva, circumfusa super Lucr.; akt. v med. pomenu: circumfudit eques frontemque pedites invasere S. konjenica napade; pren.: undique circumfusae molestiae Ci. od vseh strani vsute, quantum periculum ab circumfusis undique voluptatibus L. od povsod privrevajočih slasti.

— II.

1.
a) (o tekočini sami) tekoč obdajati: quam (terram) crassissimus circumfundit aër Ci.
b) obli(va)ti, poli(va)ti: (Agesilaum mortuum) amici cerā circumfuderunt N., Venus eos nebulae circum dea fudit amictu (tmeza) V. jih je ogrnila z meglenim plaščem; v pass.: omnis terra... circumfusa illo mari,... quem Oceanum appellatis Ci., circumfusum esse caligine, crassis tenebris ali luce Ci.

2. pren. obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati): praefectum milites circumfundunt T.; nav. pass.: Pompeius copiis circumfusus Ci., sedens in bybliotheca circumfusus Stoicorum libris Ci. zakopan v knjige, Ascanium fusis circum (tmeza) complectitur armis V., turbā circumfusus L., collo parentis circumfusa O. ovita, oklenjena okoli..., neque enim stipatus satellitum manu, sed circumfusus undique nunc senatūs, nunc equestris ordinis flore Plin. iun.; v sovražnem pomenu: circumfusus hostium concursu N., densis circumfundimur armis V. oboroženci nas gosto obsujejo, undique circumfusi Cu.

Clīō -ūs, f (Κλειώ) Klio (gen. Klie),

1. Muza zgodovinopisja: H., O.; apel. sploh Muza: Iuv.

2. Nimfa, Okeanova hči: V.