Franja

нерозбі́рливий прикм., nèrazlóčen prid.

нечітки́й прикм., nèjásen prid., nèrazlóčen prid.

слепой slep; kratkoviden, slaboviden (pren.) nerazumen; nerazločen m slepec f
слепая slepica
слепой дождь dež ob sončnem vremenu
слепая курица (pren.) kratkoviden človek
слепая кишка (anat.) slepič

assourdir [asurdir] verbe transitif (o)glušiti; (za)dušiti (glas, zvok); oslabiti (barvo, ton)

s'assourdir posta(ja)ti nerazločen
le tapis assourdit les pas preproga uduši, utiša korake
ne crie pas si fort, tu m'assourdis! ne vpij tako, me boš oglušil!

in-differēns -entis (in [priv.], differre) v klas. lat. le kot prevod stoiškega strokovnega izraza ἀδιάφορον = (po kakovosti) nerazločen, neodločen, nedoločen = brez slabe ali dobre kakovosti, ne dober ne slab, srednji (nevtralen, povprečen, „(zlata) sredina“), indiferenten: quod illi ἀδιάφορον dicunt … indifferens dico Ci.; v poznejši lat. sploh: brez razločka (razlike), indiferenten, vseeno in sicer

1. o stvareh: sed cludent etiam breves (syllabae), quamvis habeatur indifferens ultima Q., rhythmo indifferens est, utrum … an … Q.

2. o osebah: komur je vseeno, neizbirčen: i. circa victum Suet. ki ni izbirčen pri hrani; adv. indifferenter

1. brez razlike (razločka): interrogare vel percontari … utroque utimur indifferenter Q.

2. (o osebah): brezbrižno, malomarno, vnemarno, hladno(krvno): occisum eum populus indifferenter, miles gravissime tulit, … senatus … laetatus est Suet.

3. brez odloga (odlašanja): Aug.

neberljiv pridevnik
1. (nerazločen) ▸ olvashatatlan
Listi so popisani s skoraj neberljivo pisavo. ▸ A lapokat szinte olvashatatlan írással írták tele.

2. (naporen za branje) ▸ olvashatatlan, élvezhetetlen
Ko berejo uspešnice, menijo, da so neberljive in dolgočasne po krivdi pisatelja. ▸ Amikor bestsellereket olvasnak, úgy vélik, azok az író hibájából élvezhetetlenek és unalmasak.

nečitljiv pridevnik
(neberljiv; nerazločen) ▸ olvashatatlanSopomenke: neberljiv

nejas|en [è] (-na, -no)

1. unklar

2. (nerazločen) undeutlich; (nedoločen) unbestimmt; (nedoločljiv) undefinierbar; (neprecizen) unscharf; obrisi ipd.: verschwommen, schemenhaft

3. (neoprijemljiv) vage

4. nameni ipd.: undurchsichtig; (zagoneten) schleierhaft; predstava, namig, sum, mesto v tekstu: dunkel; (meglen) nebelhaft, verschwommen, nebulos, nebulös; stil: verblasen; razlogi: nicht einleuchtend

suf-fōcō -āre -āvī -ātum (sub in faucēs, prim. fōcāle) komu grlo (vrat) zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), koga (za)daviti, koga (za)dušiti, koga udušíti (udúšati, uduševáti): Sen. ph., Hier., Fest. idr., patrem, gallum gallinaceum Ci., qui non sit acerbum … in melle situm suffocari Lucr.; metaf.: vox suffocatur saepe Q. se zaduši, je nerazločen, suffocare vitem Plin. (za)dušiti, prerasti (preraščati), prekriti, vulvarum conversione suffocatas excitat Plin. histerične ženske (materničave ženske), suffocare urbem et Italiam fame Ci. ep. mestu in Italiji zapreti sapo z lakoto (stradanjem), mesto in Italijo zadušiti z lakoto (s stradanjem), mesto in Italijo izstradati.

žužnjanje samostalnik
1. (o zvoku) ▸ zümmögés
Tu in tam ga zmoti le ptičji ščebet in žužnjanje žuželk. ▸ Időnként csak a madarak csicsergése és a bogarak zümmögése zavarja meg.

2. (nerazločen govor) ▸ duruzsolás, fecsegés, csacsogás
Celo pri oknu si slišal krožnike pa tudi žužnjanje glasov od večerje. ▸ Még az ablaknál is hallottad a tányérok csörgését és a vacsorázók duruzsolását.

ἀμυδρός 3 temen, nerazločen, nečitljiv.

ἄν-αρθρος 2 (ἄρθρον) 1. ki nima svojih udov v oblasti, brez moči, slab, onemogel. 2. nerazločen, zmeden.

ἀ-σαφής 2 nejasen, nerazločen, negotov, temen; νὺξ ἀσαφεστέρα ἐστίν ponoči se slabše vidi. – adv. -ῶς negotovo, dvomljivo.

ἄ-σημος 2 (σῆμα) 1. brez znamenja (znaka); χρυσός nekovan. 2. ion. poet. nejasen, nerazumen, nerazločen, nepoznaten. 3. neslaven, ne(po)znan NT.

ἀ-σήμων 2 poet. nerazločen, nerazumljiv; οὐκ ἀ. jasen, razumljiv.

ἀ-σύμβλητος, ἀξυμ- (συμ-βάλλω) poet. neumeven, nedoumen, nerazločen μαθεῖν.