Franja

fickle [fíkl] pridevnik
nestanoviten, neodločen, omahljiv; kapricast, muhast

fluctuō -āre -āvī -ātum (fluctus)

I.

1. valove gnati, valoviti, valovati: fluctuare video vehementer mare Pl.; pren. valovito (nemirno) gibati se, valiti se sem in tja: Arn., ut … fluctuet aër Lucr., late fluctuat omnis aere renidenti tellus V. miglja, se svetlika, fluctuat Zephyro seges Sen. tr., turba fluctuans T., populus fluctuans Gell.

2. metaf. strastno vzkipeti, o osebah: vzrojiti, rohneti, besneti, nunc fluctuat ira intus V., (Dido) magno irarum fluctuat aestu V. (v Didoni) vse vre od silne jeze, magnis curarum fluctuat undis Cat. —

II.

1. biti gnan (premetavan) po valovih (v sl. bolje act.), pluti: quid tam commune quam mare fluctuantibus? Ci., quadriremem in salo fluctuantem reliquerat Ci., quaedam insulae semper fluctuant Plin.

2. metaf. omahovati, neodločen biti: acies fluctuans L., Cu., fluctuanti similis acies erat L.; o duhu, osebah: fluctuat animus Pl., fluctuat incertis erroribus ardor amantum Lucr., mens animi, (tantis fluctuat ipsa malis) Cat., in suo decreto fl. Ci., animo nunc huc, nunc fluctuat illuc V., fluctuante rege inter spem metumque L., fl. inter varia consilia Sen. ph.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid responderem, diu fluctuavi Aug.; o govoru: oratio quasi fluctuans Ci., genus orationis, quod appellamus fluctuans Corn.; o drugih rečeh: fluctuans sententia Ci. ep., omnia et citata et fluctuantia Sen. rh.; occ..: illum gravi et periculosa valetudine fluctuare Val. Max. da je njegovo življenje zaradi … v nevarnosti. — Kot dep. (večinoma poklas.) fluctuor -ārī -ātus sum

1. po valovih gnan biti (v sl. bolje act.), pluti: torrente undā fluctuari Sen. ph., Delos diu fluctuata Plin., lapidem integrum fluctuari, imminutum mergi Plin. da plava po vrhu.

2. metaf. omahovati, biti negotov, neodločen: salus eorum fluctuabatur Val. Max., vita fluctuatur per adversa ac difficilia Sen. ph., ambrosia vagi nominis et circa alias herbas fluctuati Plin. posplošenega in drugim zeliščem nadetega imena; o duhu in osebah: ut incerti fluctuarentur animi magnae partis Larisaeorum inter metum … et verecundiam … L., fluctuari animo rex Cu.; z odvisnim vprašalnim stavkom: is (Philippus) … , utrius populi mallet victoriam esse, … fluctuatus animo fuerat L., rex … fluctuatus animo est, utrum … , an … L.

fluctuoso omahujoč, neodločen

fluttuante agg.

1. valovit, razburkan:
superficie fluttuante razburkana površina

2. neodločen, omahljiv

3. nestalen, nereden, spremenljiv, drseč; fluktuirajoč:
prezzo fluttuante spremenljiva cena
costola fluttuante anat. prosto rebro

hesitant [hézitənt] pridevnik (hesitantly prislov)
neodločen, omahljiv; jecljav

hésitant, e [ezitɑ̃, t] adjectif oklevajoč, neodločen, negotov; omahljiv, nestanoviten, spremenljiv (vreme); zatikajoč se v govoru; masculin neodločnež, obotavljalec

hesitating [héziteitiŋ] pridevnik (hesitatingly prislov)
obotavljajoč, neodločen, omahljiv

hovering [hɔ́vəriŋ] pridevnik (hoveringly prislov)
lebdeč; omahljiv, neodločen

impacciato agg. pren. v zadregi, zmeden, neodločen; neroden:
comportamento impacciato nerodno obnašanje

incērto

A) agg.

1. negotov (tudi pren.):
tempo incerto pren. nestalno vreme

2. neodločen

3. dvomljiv

4. slaboten, nejasen, zamegljen:
luce incerta slabotna svetloba
colori incerti nejasne barve

B) m

1. negotovost; možnost:
gli incerti del mestiere negotovosti poklica

2.
incerti postranski dohodki

in-certus 3

1. ne(od)ločen, nerazločen, neurejen: colligere incertos et in ordine ponere crines O.

2. neodločen, nedoločen, negotov, nezanesljiv; nav. o abstr.: Enn. fr., H., T., Iuv., Sen. ph., Suet. idr., incertus exitus pugnarum Ci., ad incertum casum certus sumptus impenditur Ci., iudicium est pecuniae certae, arbitrium incertae Ci. določena … nedoločena vsota … , incertis itineribus C., i. rumores C., aetas … incerta Ci. nezanesljiva (mladost), nihil est incertius vulgo Ci. nezanesljivejše; tako pogosto z odvisnim vprašalnim stavkom: Plin. iun., incertum est, quam longa vita futura sit Ci., incertus infans, masculus an femina esset L.; subst. n. sg. incertum -ī, n negotovost: Iust., T., incerti auctorem esse L. negotovo (stvar) sporočiti, in incerto esse Auct. b. Alx., L. ali habere S. biti v negotovosti, aliquid in (ad) incertum revocare Ci. negotovo napraviti (v negotovost spraviti), in incertum creari L. za negotov čas; pogosto n. pl. incerta -ōrum, n spremembe usode, razni pripetljaji: belli L., fortunae L., Plin. iun., maris T. Le pesn. o konkr.: per incertam lunam V. v negotovem (nerazločnem, nejasnem) luninem svitu, erramus tres incertos caligine soles V. tri dni, v katerih se zaradi megle ni mogoče razpoznati, (taurus) incertam excussit securim V. z ne trdno roko zasajeno; enalaga: possessiones i. Ci., agri incerti Ci. ki so negotova (dvomljiva) posest, suspensus incertusque vultus Ci. ki kaže (razodeva) negotovost; od tod

3. (o osebah, subjektivno) negotov, ne zavedajoč se česa, v dvomu, dvomljiv, omahujoč, v negotovosti, ne zagotovo vedoč: incerta pendet plebs … caeca exspectatione Ci., me incerto Pl. brez moje vednosti, incerti ignarique, quid potissimum facerent S., instaurat honores incertus, geniumne … famulumne esse putet V.; tako z loc.: incertus animi Ter., S., T. negotov v duhu, ali z objektnim gen.: i. consilii Ter., Cu., T. ne na jasnem o … , i. sententiae T., i. ultionis T. ali naj se maščuje, rerum suarum (omnium) L. o svojem položaju ne na jasnem. (V zvezi: incerti metu Val. Fl. je metu abl. causae). — Od tod
a) adv. incertē negotovo, dvomljivo, vprašljivo: Enn., Pac., Pl.
b) adv. abl. incertō ne (za)gotovo: admodum i. scire Pl.

inconstant [inkɔ́nstənt] pridevnik (inconstantly prislov)
nestalen, spremenljiv, nestanoviten, neodločen, omahljiv; različen

indecidibile agg. neodločljiv; neodločen

indecís -ă (-şi, -se) adj. neodločen

indécis, e [ɛ̃desi, z] adjectif neodločen; (problem) nerešen, negotov, dvomljiv, nedoločen, nejasen; masculin neodločnež; nedoločenost, negotovost

victoire féminin, paix féminin indécise negotova zmaga, negotov mir
le temps est indécis vreme je nezanesljivo
réponse féminin indécise nejasen, neprecizen odgovor
être indécis biti neodločen, ne se moči odločiti

indecisive [indisáisiv] pridevnik (indecisively prislov)
neodločen, omahljiv; nejasen, negotov

indeciso agg.

1. neodločen; omahljiv

2. pren. nejasen; zamegljen

3. nerešen:
per ora la questione è indecisa trenutno je zadeva nerešena

indeciso neodločen, omahljiv; nedoločen

estar (quedar) indeciso neodločen biti

indeterminado nedoločen, neodločen

indeterminate [inditə́:minit] pridevnik (indeterminately prislov)
nedoločen, neodločen, nejasen
botanika neomejen
slovnica nenaglašen

pravno indeterminate sentence obsodba za nedoločen čas, odvisna od zapornikovega vedenja
slovnica indeterminate vowel polglasnik
botanika indeterminate inflorescence neomejeno cvetenje