Franja

luna f

1. mesec, luna:
luna nuova mlaj
luna piena ščip, polna luna
mezza luna polmesec
abbaiare alla luna pren. lajati v luno, zaman kričati, preklinjati
con questi chiari di luna v tem kritičnem trenutku
volere la luna pren. zahtevati nemogoče

2. mesec:
luna di miele pren. medeni tedni
avere la luna, la luna per traverso pren. biti slabe volje, jezen

3. igre mond (pri taroku)
PREGOVORI: gobba ponente luna crescente, gobba a levante luna calante preg. ko je grba na zahodu, je mesec mlad, ko je na vzhodu, je star

lune [lün] féminin luna, mesec; satelit, trabant; figuré muha(vost), kaprica; populaire luni podoben obraz; zadnjica

lune croissante, décroissante rastoča, pojemajoča luna
lune cave lunin mesec (t. j. 29 dni)
lune d'eau (botanique) beli lokvanj
lune de miel medeni tedni
lune rousse lunina mena v aprilu-maju; figuré razbitje zakona
nous sommes à la pleine, nouvelle, croissante, décroissante lune imamo polno, mlado, prvo, zadnjo luno
la lune est dans son plein imamo polno luno
clair masculin de lune mesečina
éclipse féminin de lune lunin mrk
déclin masculin, décours masculin de la lune pojemanje lune
figure féminin de pleine lune (familier) obraz kot polna luna
phases féminin pluriel de la lune lunine mene
premier, dernier quartier (de la lune) prvi, zadnji (lunin) krajec
de vieilles lunes zastarele ideje
aboyer à la lune (figuré) zaman se truditi, zaman si prizadevati
aller décrocher la lune pour quelqu'un skušati za koga narediti kaj nemogočega
avoir des lunes biti muhav, kapriciozen
coucher à l'enseigne de la lune na prostem prenočiti (prespati)
demander la lune zahtevati nekaj nemogočega
être dans la lune (figuré) ne biti pri stvari, čisto nekje drugje biti, biti raztresen, biti brez čuta za realnost
faire un trou à la lune izmuzniti se, ne da bi plačali
il fait un beau clair de lune lepa mesečina je
promettre la lune dajati nemogoče obljube, obljubljati zvezde z neba
tomber de la lune biti nenadoma, čisto nepričakovano zelo presenečen

lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)

1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.

2. metaf.
a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).

3. meton.
a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
c) ročna pilica (žagica): Pall.
d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk).

malheureusement [-rözmɑ̃] adverbe nesrečno, na nesrečo, žal

c'est malheureusement impossible žal je to nemogoče

málodane almost; nearly; well-nigh; within an ace

málodane nemogoče well-nigh impossible

manera ženski spol način; vedenje, dostojnost; (slikarstvo) manira; sredstvo, možnost

manera de decír izražanje
a la manera na način
a manera de po načinu, kot
a mi manera de ver po mojem naziranju
de manera que tako da; da bi
de buena manera spodobno, dostojno
de otra manera sicer, drugače
de es(t)a manera na ta način, takó; torej, potemtakem
de ninguna manera, en manera alguna nikakor
en gran manera v veliki meri
esa no es la manera de obrar takó se ne dela
no hay manera (de hacerlo) (to) se ne da napraviti, je nemogoče
sobre manera čez mero, izredno, nenavadno
acabar de mala manera slabo končati
maneras pl manire, vedenje
de todas maneras vsekakor, na vsak način

manière [manjɛr] féminin način; manira (v umetnosti); pluriel vedenje, obnašanje, (dobre) manire; komplimenti; onegavljenje

manières affectées prisiljeno, afektirano obnašanje
manière d'agir, de vivre način ravnanja, življenja
manière de voir naziranje, stališče, gledanje
à la manière de po načinu, po navadi, po običaju
à ma manière po mojem načinu
de manière à (ce que) tako, da
de la manière que tako, kot
de manière ou d'autre na ta ali oni način, tako ali tako
de la belle, bonne manière (ironično) dobro, primerno
d'une manière générale (na) splošno
de cette manière, de la manière suivante na ta način, na naslednji način
de la même manière na isti način, prav tako
de toute(s) manière(s) na vsak način
de toutes les manières possibles na vse možne načine
en aucune manière na noben način
en quelque manière nekako, tako rekoč
par manière d'acquit (le) na videz, navidezno
de quelque manière que ce soit kakorkoli že
en voilà des manières! kaj takega! kakšne (nemogoče) manire!
pas de manières! (ne delajte) nobenih ceremonij!
pas de ces manières-là! s tem, tako ne boste ničesar dosegli pri meni
c'est une manière de secrétaire to je neke vrste tajnik
c'est une manière de parler to se le tako reče, tega ni treba jemati dobesedno
arranger quelqu'un de la belle manière (ironično) koga pošteno zdelati
employer la manière forte uporabiti silo
faire des manières pustiti se prositi, z obotavljanjem sprejeti
laisser entendre d'une manière significative jasno dati razumeti, jasno namigniti

materialmente dejansko

es materialmente imposible popolnoma nemogoče je

mèche [mɛš] féminin stenj; zažigalo, vžigalna vrvica; štrena, pramen (de cheveux las); technique sveder; vrvica biča

et mèche (populaire) in še več, in še kaj
être de mèche avec quelqu'un biti tajno domenjen ali dogovorjen, skupaj delati s kom
éventer, découvrir la mèche duhati nevarnost
couper, moucher une mèche brûlée odrezati, utrniti izgoreli stenj
vendre la mèche izdati skrivnost, tajnost
il n'y a pas mèche (familier) ne gre, je izključeno, nemogoče

medío moški spol sredina, polovica; (pomožno) sredstvo; izhod; medij; prerez, poprečno število; pol čaše (vina); sfera, področje: (nogomet) krilec

medío de cambio menjalno sredstvo
medío por ciento pol odstotka, polovica od sto
en medío de la noche opolnoči
se engaña V. de medío a - motite se od začetka do konca
de por medío vmes, medtem; na pol (pota)
de medío arriba od pasu navzgor
en este medío v tem, medtem
en medío de todo (de eso) kljub vsemu (temu)
en medío del invierno v največji zimi
por medío v sredi
por medío de s pomočjo, s, z
día medío dia (Am) vsak drugi dan
meterse en medío posredovati v sporu
no hay medío de convencerle ni ga moči prepričati
no hay medío de hacerlo nemogoče je
quitar de en medío s poti spraviti
quitarse de en medío s poti iti
en buen medío está la virtud srednja pot je najboljša pot
corto de medíos brez sredstev, na tesnem z denarjem
medíos de fortuna premoženjske razmere

menos manj; razen

mucho menos mnogo manj
no es aplicado ni mucho menos je vse prej kot marljiv
poco menos que nada toliko kot (tako rekoč) nič, skoraj nič
punto menos que imposible skoraj nemogoče
a menos que (no venga) če (ne pride)
al menos, a lo menos cuando menos, por lo menos vsaj, najmanj
de menos premalo
en menos que se dice v hipu, kot bi trenil
no menos ravno toliko, ravno tako
todos menos tú vsi razen tebe
apreciar en menos manj ceniti
echar de menos pogrešati
no era menos de esperar de V. manj od Vas ni bilo pričakovati
el susto no era para menos strah je bil popolnoma upravičen
cuando menos se lo esperaba nadie ko se je to najmanj pričakovalo, nenadoma, nepričakovano
no puedo menos de ne morem si kaj, da ne bi ...
no pudo menos que reírse ni se mogel vzdržati smeha
son menos de las diez ura še ni deset
venir a menos rakovo pot iti, propasti
menos mal que še sreča, da ...
es lo menos que puedo hacer to je najmanj, kar morem storiti
¡menos puedes saberlo tú! ti moreš to še manj vedeti!
¡será a. menos! takó hudó vendarle ne bo!
¡menos a ti!, ¡a tí menos! tebi še manj! tebi še posebno ne!
¡ni mucho menos! še malo ne! še dolgo ne!

mentira ženski spol laž, neresnica; prevara

mentira inocente nedolžna laž
mentira oficiosa laž iz ustrežljivosti, laž v sili
coger en mentira na laž postaviti
una mentira como una casa debela laž
engañar a alg. con mentiras nalagáti koga
la mentira no tiene pies laž ima kratke noge
¡mentira! to je laž!
¡parece mentira! nemogoče! neverjetno! kdo bi si bil mislil!

milk² [milk]

1. prehodni glagol
molsti; izmolsti (denar)
sleng prisluškovati telefonskemu pogovoru
figurativno krasti vesti (from)

2. neprehodni glagol
dajati mleko

to milk the market s špekulacijo izropati tržišče
to milk the ram (ali bull, pigeon) poskušati nekaj nemogočega, zahtevati nemogoče

mísliti to think (na of, o about); to believe; (premišljevati) to cogitate (o upon) to reflect (o upon), to meditate

logično mísliti to reason (o about, on); (natančno, skrbno pretehtati) to deliberate; (meniti, domnevati) to mean, to suppose; ZDA to guess, to reckon; (biti mnenja) to be of the opinion; (predstavljati si) to imagine, to fancy, to conceive, to envisage, to realize; (upoštevati) to consider, to contemplate; (nameravati) to intend, ZDA to figure
mislim da I think so, I suppose so, I should think so
mislim da ne I don't think so
mislim, da imate prav I dare say you are right
ne morem si mísliti, da... I cannot imagine that...
na to ni mísliti it's not to be thought of; that is out of the question
to mi da mísliti this sets me thinking, this gives me food for thought, this makes me ponder
kaj misliš o tem? what is your opinion about it?, what's your idea?
povem, kar mislim I speak my mind
mislim si svoje I have my own idea (ali ideas)
mislili bomo na to we shall think of it, we shall not forget it
na kaj (na koga) misliš? what (whom) are you thinking of?
ni mísliti, da... it is not to be supposed that...
ona dobro misli (hoče, namerava) she means well, her intentions are good
ne misli več na to! don't give it another thought!, forget about it!
oni dobro mislijo o tebi they think well of you, they have a good opinion of you
nemogoče si je mísliti, da... it is unthinkable that...
kaj misliš storiti? what do you intend to do?
kaj pa misliš! what are you thinking of?
misli name! remember me!
to sem si mislil I thought so, I thought as much
tega si ne bi mislil od tebe I wouldn't have expected that from you, I am surprised at you
mísliti pri sebi to think to oneself
to si lahko mislim I can well imagine (that)
on misli le nase he only thinks of himself (ali pogovorno number one)
človek bi mislil, da... anyone (ali one) would think that...
mislim, da ne bo prišel I do not think he will come
jaz mislim drugače I don't agree, I beg to differ
kdo pa mislite, da sem jaz? who (ali arhaično whom) do you take me for?
mislite si, kar hočete! you may think what you like!
kdo bi si bil to mislil! who would have thought it!
o njem mislijo, da je bogat he is thought (ali supposed) to be rich
takó se splošno misli that is the current opinion
mislim, da je stara 30 let I imagine (ali I guess) she is (ali must be) thirty
mísliti s svojo glavo to do some indepenedent thinking
še v sanjah ne mislim nothing is further from my mind
javnost misli the public feeling is...
ne mislim nič hudega I mean no harm
menda ne misliš, da... you don't suppose that...?
ne bi si bil mislil, da so tako pošteni I would not have credited them with so much honesty
tega ne misliš zares (resno)? you don't mean it?, surely you can't be serious?
mislimo vse najbolje o tvojem prijatelju we hold your friend in the highest esteem
ona misli le na svojo zabavo she thinks of nothing but her own pleasure
takó jaz ne mislim that's not my way of thinking
glasno mísliti to think aloud, to think out loud

möglich mogoč, možen; nicht möglich nemogoče; möglich machen omogočiti; sobald als möglich brž ko bo mogoče, čimprej; wo möglich ➞ womöglich ; alles mögliche vse mogoče; alle möglichen vsi mogoči

mogóče prislov perhaps

kolikor mogóče as much (ali as far) as possible
kako je to mogóče? how can that possibly be?
ti ne bi bilo mogóče priti jutri? couldn't you manage to come tomorrow?
mogóče je bolan he may be ill
nemogóče! no!, is it possible?; you don't say!
z njo ni mogóče živeti there's no living with her

mondo² m

1. svet, vesolje:
non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
da che mondo è mondo od zmeraj

2. zemlja, svet:
fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
in capo al mondo pren. na koncu sveta
conoscere mezzo mondo veliko potovati
per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
il nuovo mondo novi svet, Amerika
il mondo antico stari svet
il terzo mondo polit. tretji svet

3.
il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

4. svet (vrste):
il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

5. svet, ljudje, človeštvo:
non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
gabbare il mondo prevarati vse
il mondo presente človeštvo danes
il mondo civile civilna družba
il gran mondo, il bel mondo visoka družba

6. (človeško) življenje:
dare, mettere al mondo roditi
lasciare il mondo umreti
venire al mondo roditi se
uomo di mondo izkušen mož
prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

7. svet, civilizacija:
il mondo classico klasični svet

8. svet, srenja, sloj, razred:
il mondo letterario literati
il mondo operaio delavci, proletariat

9. pren. množica, kup:
avere un mondo di guai imeti kup skrbi

10.
mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas

moon¹ [mu:n] samostalnik
luna, mesec
poetično mesečina:
astronomija mesec, trabant, satelit

moon's men tatovi, lopovi
there is a moon luna sije
ages of the moon lunine mene
the man in the moon izmišljena oseba
to know no more about s.th. than the man in the moon ne imeti pojma o čem
to aim at the moon biti preveč častihlepen
to cry for the moon želeti nemogoče
once in a blue moon skoraj nikoli
old moon in new moon's arms čas med prvim krajcem
new moon mlaj
crescent moon polmesec
full moon polna luna, ščip
half moon krajec (first quarter, last quarter)
waning (ali old) moon pojemajoč mesec
waxing moon rastoč mesec
sleng to shoot the moon skrivaj ponoči oditi

mortal¹ [mɔ:tl] pridevnik (mortally prislov)
smrten, umrljiv; smrtonosen, smrtno nevaren (to)
ogorčen, neizprosen, smrtni (sovražnik); človeški, zemeljski, minljiv
pogovorno dolgočasen
pogovorno strašanski, silen

mortal hour smrtna ura
pogovorno for two mortal hours dve neznosno dolgi uri
mortal sin smrtni greh
mortal power človeška moč
pogovorno by no mortal means človeku nemogoče
pogovorno of no mortal use popolnoma nekoristno
pogovorno in a mortal hurry v silni naglici

moyen [mwajɛ̃] masculin (pomožno) sredstvo, pripomoček; izhod; možnost; pluriel sredstva; premoženje; figuré sposobnosti, nadarjenost (de za); juridique dokazi

par tous les moyens za vsako ceno
au, par moyen de s pomočjo, s, z
moyen d'action pripomoček
moyen de coercition prisilno sredstvo
moyens pluriel de communication, d'enseignement, de paiement, de production, de propagande, de publicité prometna, učila, plačilna, proizvajalna, propagandna, reklamna sredstva
moyens pluriel de subsistance, de transports eksistenčna, prevozna sredstva
sans moyens de subsistance popolnoma brez sredstev za preživljanje
moyen d'échange menjalno sredstvo
moyen de fortune (zasilen) pripomoček
moyens pluriel étrangers, propres tuji, lastni kapital
moyen de prémunition zaščitno sredstvo
avoir les moyens imeti sredstva; moči, lahko si privoščiti (de quelque chose kaj)
il en a les moyens on si to lahko privošči
avoir des moyens biti premožen, imovit
disposer d'amples moyens na voljo imeti obilna sredstva
employer les grands moyens uporabiti energična sredstva
c'est au-dessus de mes moyens to je več, kot zmorem, to presega moja sredstva
il est rentré chez lui par ses propres moyens vrnil se je domov peš
se servir des moyens du bord posluževati se sredstev, ki so pri roki
utiliser des moyens illégitimes uporabljati nezakonita sredstva
il n'y a pas moyen ne gre, ni mogoče, je nemogoče
pas moyen de le toucher au téléphone nemogoče ga je dobiti na telefon
le moyen? quel moyen? in kako?
voies et moyens pota in sredstva
la fin justifie les moyens namen upravičuje sredstva, za dosego cilja so vsa sredstva dobra
qui veut la fin veut les moyens kdor hoče doseči cilj, so mu vsa sredstva dobrodošla, dobra