Franja

kȁmo prisl.
1. kam: kamo da bježim; kamo ću stići ako idem ovim pravcem
2. kamor: idi kamo ti je naredeno
3. kje: kamo ključevi od riznice
4. kamo god kamor koli: kamo pogledaš, svugdje ravna polja
5. kȁmogod kam, nekam: gledaj da se kamo izgubiš
6. kȁmoli kaj šele, kako: ni meni nije dobro, kamo će biti tebi
7. kȁmo li kam: ne znam gdje je, kamo li je otišao
8. kamo sreće da se to nije dogodilo kakšna sreča da se to ni zgodilo

kind² [káind] samostalnik
vrsta; rod, razred, zvrst; kruh in vino (v evharistiji); naturalije

all kind(s) of vseh mogočih vrst
all of a kind with iste vrste kot
two of a kind dva iste vrste
nothing of the kind nič takega, sploh ne
something of the kind; ali this kind of thing nekaj takega
of a kind neke vrste (zaničljivo); iste vrste
we had coffee of a kind pili smo neko slabo kavo
kind of nekako, malo
I kind of expected it nekako sem to pričakoval
I kind of promised it sem na pol obljubil
to grow out of kind odreči se svojega rodu
the literary kind kdor se bavi z literaturo
he is kind of queer je nekam čuden
human kind človeški rod
payment in kind plačilo v naturalijah
to repay in kind vrniti milo za drago

kȕd, kùdā prisl.
1. kam: kud vodi ovaj put kam pelje ta cesta; kud ćemo, cestom ili stazom kam bomo nadaljevali potovanje, po cesti ali po poti
2. kamor: idi, kud te noge nose
3. kje: kud ste bili u šetnji, kjer: ostrvo bez ljudi, u predelu mora kud brodovi nikad nisu prošli
4. kud gȍd, kuda gȍd kamor koli; kudgod, kudagod kam, nekam: trebalo bi da idem kudgod; kuda mu drago kamor koli: neka ide kuda mu drago; kudikamo veliko: on je kudikamo veći on je veliko večji; pobjegli su kud koji razbežali so se na vse strani

lecken² transitiv lizati, polizati, polizniti; sich lecken Katze: lizati se, umivati se; sich die Lippen/Finger lecken oblizovati si ustnice/prste; lecken von polizati z; zu lecken haben an figurativ ubadati se z; leck mich (doch)! piši me nekam!

lesti [é] (lezem) zlesti

1. (plaziti se) človek, žival: kriechen, (izpod postelje unter dem Bett herauskriechen, figurativno iz postelje aus dem Bett/aus den Federn kriechen); po čem: (etwas) entlangkriechen

2. (počasi se premikati) kolone, vozila: schleichen, dahinschleichen, sich kriechend vorwärts bewegen; im Schneckentempo fahren

3. (plezati) klettern (na drevo auf den Baum, skozi okno beim Fenster heraus/herein/hinaus/hinein)

4. obleka, nogavice, nahrbtnik: rutschen

5. (polzeti) znoj, tla …: fließen

6.
lesti po telesu prijetna toplota, utrujenost, bolečina ipd.: sich (langsam) ausbreiten

7.
lesti nekam kriechen, katzbuckeln
lesti v rit in den Hintern/Arsch kriechen

8.
lesti skupaj od starosti ipd.: schrumpfen
oči lezejo Xu skupaj X kann die Augen kaum noch [offenhalten] offen halten, X fallen die Augen zu
lesti narazen od debelosti: [auseinandergehen] auseinander gehen
geografija lesti narazen/vsaksebi [auseinandererdriften] auseinanderdriften

lésti (lézem) imperf.

1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi

5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

6. cascare

7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti

9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro

manichetto² m

1. pomanjš. od ➞ manico ročajček

2. poškrobljena manšeta

3.
far manichetto vulg. (v znak zaničevanja pripogniti levo roko, z desno pa udariti čeznjo) koga nekam poslati

nekjé adv.

1. (di stato in luogo) ➞ nekam

2. in qualche luogo, in un certo luogo, da qualche parte; dove:
vzrok tiči nekje drugje la causa è da cercarsi altrove
nekje več, nekje manj dove più, dove meno

3. (all'in) circa, verso:
mladi se nekje po dvajsetem letu osamosvajajo i giovani verso i vent'anni si rendono indipendenti

part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
à part moi (toi ...) zase, pri sebi
(familier) part à deux! deliva (si)!
plaisanterie à part! stran s šalo!
à part cela razen tega
à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
autre part drugam, drugod
de bonne part iz zanesljivega vira
de ma part z moje strani; zastran mene
de la part de s strani, od; po naročilu
de part en part skoz in skoz, popolnoma
des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
nulle part nikamor, nikjer
pour ma part kar se mene tiče
pour une part za en del, deloma
quelque part nekje, nekam
de quelque part od nekod
(de) quelque part que (od) koderkoli
de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
part héréditaire dediščinski delež
la part du lion levji delež
part sociale družbeni delež
lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
avoir part biti deležen, soudeležen
avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
faire la part de quelqu'un določiti komu delež
de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
faire lit à part ločeno spati (zakonca)
faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
mettre à part dati ob stran
prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk

parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

la parte de atrás hrbtna stran
parte integrante sestavina
parte del león levji delež
(la) tercera parte tretjina
a parte zase; vstran
a alguna parte nekam, kamor koli
¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
a esta parte tu, semkaj
de poco tiempo a esta parte od nedavna
a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
¿a qué parte? kam?
de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
de mi parte z moje strani
muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
de una parte a otra sem in tja
de otra parte od drugod
de la otra parte onstran
de parte de(l) padre z očetove strani
en parte deloma
en parte alguna, en alguna parte nekje
no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
en cualquier parte kjer koli
en gran parte znatno
en ninguna parte nikjer
en otra parte drugje
en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
en parte... en parte... deloma ... deloma
por parte deloma
parte por parte natančno, obširno
por la parte de kar se tiče
por esta parte v tem pogledu
por mi parte kar se mene tiče
por otra parte na drugi strani, nasprotno
por una parte na eni strani; pač, sicer
echar a mala parte zameriti
formar parte de pripadati, spadati k
estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
llevar la mejor parte najbolje odrezati
no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
tener parte en deležen biti
lo tengo de mi parte on je na moji strani
tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
tomar en mala parte zameriti
partes pl nadarjenost, sposobnost
los cinco partes del mundo pet delov sveta
las partes de la oración besedne vrste
partes pudendas, partes (genitales) spolovila
a partes deloma
a todas partes na vse strani
de todas partes od vseh strani
en todas partes povsod
hacer las partes (raz)deliti
hacer las partes de zastopati koga
por partes po točkah, po vrsti
en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim

patte [pat] féminin šapa, taca, noga; figuré roka; (rakove) klešče; parkelj, krempelj; zavih (pri obleki)

à quatre pattes po vseh štirih
(familier) bas les pattes! roke proč!
patte de fer kavelj
pattes pluriel de mouche čečkarija
pattes de lapin kratki zalizki
patte natatoire (zoologie) plavalna noga
patte de velours žametna tačica; figuré mačja prijaznost
coup masculin de patte (figuré) zlobna kritika
patte d'un artiste originalnost, virtuoznost kakega umetnika
mouton masculin à cinq pattes redka žival; (ironično) izredna oseba
pantalon masculin à pattes d'éléphant hlače z vse širšimi hlačnicami
avoir une patte folle nekoliko šepati
avoir un fil à la patte biti navezan na koga, ki nam je težko breme
(familier) se casser la patte zlomiti si nogo
être entre les pattes de quelqu'un biti v krempljih (oblasti) kake osebe
faire pattes de velours s prilizovanjem skri(va)ti prave namene
graisser la patte à quelqu'un podkupiti koga
mettre la patte sur položiti roko na, brutalno ravnati
montrer patte blanche (familier) priti z besedo na dan, pokazati dogovorjeni znak (da lahko nekam vstopimo)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte s prstom ne moči migniti
retomber sur ses pattes (figuré) (spet) na noge pasti
sortir, se tirer, s'échapper des pattes de quelqu'un osvoboditi se iz oblasti kake osebe
tenir quelqu'un sous sa patte imeti koga v oblasti
tomber sous la patte de quelqu'un priti komu v kremplje
tirer dans les pattes de quelqu'un povzročiti komu nevšečnosti, težave, polena mu metati pod noge

pisati¹ (pišem) napisati

1. schreiben (na/v kaj aufschreiben, po nareku nachschreiben, pravilno rechtschreiben, skupaj zusammenschreiben, z malo začetnico kleinschreiben, z veliko začetnico großschreiben, na pisalni stroj [maschineschreiben] Maschine schreiben)
znati pisati schreibkundig sein
ne znati pisati schreibunkundig sein
pisati s čopičem pinseln
pisati z razmikom sperren
pisati s ponarejeno pisavo die Schrift verstellen
pisati zapisnik (etwas) protokollieren, das Protokoll führen
na dolgo in široko pisati o čem sich verbreiten über
pisati si korrenspondieren, einander schreiben
človek, ki ogromno/hitro piše der Schnellschreiber
ki se mu ne ljubi pisati schreibfaul

2. (javiti se) s počitnic itd.: von sich hören lassen

3.
figurativno reci in piši sage und schreibe
figurativno to me lahko nekam piše das kann mir den Buckel runterutschen
oni me lahko nekam pišejo die können mich gern haben!

prijémati (-am) | prijéti (prímem)

A) imperf., perf.

1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

7. rib. abboccare

8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano

2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi

rücken pomakniti, premakniti; potisniti; näher rücken približevati se, približati se; Eisenbahn pomikati; Forstwesen spravljati; intransitiv pomakniti se, premakniti se (kam); näher rücken približati se; rücken an premikati, popravljati (kaj); an die Front rücken iti na fronto; ins Feld rücken iti na fronto; figurativ Argumente: navajati, navesti (kaj); in die Ferne rücken odmikati se nekam daleč, oddaljevati se; rücken mit premikati (kaj)

rum² [rʌm] pridevnik (rumly prislov)
britanska angleščina, sleng čuden, komičen, nenavaden, poseben, redek

it is a rum business to je nekam sumljiva stvar
a rum customer, a rum fellow oseba, s katero je nevarno imeti posla; čudak
rum go neumna stvar (dogodek)
a rum one (ali un) čudaška, komična ali ekscentrična oseba ali stvar
rum start sleng nepričakovan dogodek

šajta|ti (-m) (opletati) schlingern; (ne držati smeri) die Spur nicht halten; (nekam riniti) hingezogen werden

verschwinden^* izginiti, izginevati; Reflex: zamreti; verschwinden lassen odstraniti, (stehlen) izmakniti; ich [muß] muss mal verschwinden moram nekam/na neko mesto (na WC)

zavléči to protract; to drag out

zavléči se (stvar) to drag on; to be delayed (ali retarded), to be prolonged
zavléči se (nekam) v to creep (ali to crawl) into
pogajanja so se zavlekla the negotiations have dragged on

zbežáti (-ím) perf. ➞ bežati

1. fuggire; riparare:
zbežati v tujino riparare all'estero

2. sfuggire; scappare; evadere:
zbežati iz koncentracijskega taborišča evadere dal campo di concentramento
zbežati od doma scappare di casa
zbežati pred nacističnim preganjanjem sfuggire alle persecuzioni naziste

3. pren. volare, andare:
njegove misli so zbežale nekam daleč i suoi pensieri volarono lontano

4. pren. (miniti) fuggire:
čas neizogibno beži il tempo fugge irreparabile

ziehen (zog, gezogen)

1. vleči/potegniti (nach rechts/links/oben/unten na desno/levo, navzgor, navzdol; aus iz, in v); Linien: vleči (črte), risati; heraus: izvleči, potegniti ven, einen Zahn: izdreti; Figuren bei Brettspielen: premakniti, premikati; einen Wechsel ziehen izdati menico; den Hut ziehen odkriti se; Ofen: vleči, es zieht vleče ( tudi figurativ ); es zieht mich irgendwohin vleče me (nekam); einen Kreis: opisovati, opisati

2. Tiere: rediti, gojiti; Pflanzen: gojiti, aus Samen: vzgajati

3. (umziehen) seliti se, preseliti se; Vögel: seliti se; (ausziehen) izseliti se; Truppen: korakati, iti

4. Mathematik eine Wurzel: iskati koren

5. Wolken: potovati, zgrinjati se

6. Technik vleči, potezati

7. sich ziehen vleči se; sich in die Länge ziehen biti dolgotrajen; sich durch/über etwas ziehen Graben, Wall, Mauer usw.: iti preko

8. Kerzen, Kreise: izdelovati, delati; Blasen ziehen delati mehurje, mehuriti se; Fäden ziehen delati nitke; Tee: vleči ven, lužiti; Öl ziehen stiskati/delati olje

9. Medizin trgati
an: an etwas ziehen potegniti za, vleči za; jemanden am Ärmel, Rock usw.: pocukniti za rokav, krilo; an einer Pfeife/Zigarette ziehen kaditi pipo/cigareto, vleči pipo/cigareto; an sich ziehen potegniti k sebi;
auf: auf Flaschen ziehen Wein: polniti v steklenice; auf einen Faden/Draht ziehen nabrati na nitko/žico; auf sich ziehen Blicke usw.: obrniti (poglede) nase, zbuditi pozornost; Zorn usw.: nakopati si;
aus: ziehen aus potegniti iz, vlačiti iz;
in: ziehen in potegniti v, vleči v; in Erwägung ziehen razmišljati o;
nach: nach sich ziehen imeti za posledico;
über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo