ránko pril. dijal. upravo kao, nekako, kaonoti: danes ranko včeraj; bil sem ranko, nejevoljen
somehow [sʌ́mhau] prislov
nekako; iz nekega razloga
somehow or other tako ali tako, kakorkoli, ne vem kako; iz kateregakoli razloga
someway [sʌ́mwei] prislov
nekako, na neki način
so-so [sóusou] povedkovnik pridevnik & prislov
pogovorno tako tako, ne dobro ne slabo, ne ravno posebno (dobro), srednje, nekako
как-нибудь nekako; kakor že; nekoč, kdaj
как-то nekako; nekoč; kako; kot
я́кось присл., nekàko prisl.
dvadesétak prisl. približno, nekako dvajset: to se zbivalo pre dvadesetak godina to se je dogajalo pred kakimi dvajsetimi leti, nekako pred dvajsetimi leti; cestom se može ići još dvadesetak kilometara
kojekàko prisl.
1. na različne načine, različno: hraniti se kojekako
2. težko, komaj: uspeti se kojekako uz stepenice
3. še kar, tako nekako: kod nas je kojekako
muddle through neprehodni glagol
nekako se preriti
poštápalica ž, poštàpāljka ž
1. opora: kći mu je bila poštapalica u starosti
2. beseda, ki jo kdo brez potrebe uporablja v govoru, v pisanju, nekako iz zadrege: to je, dakle, danas, ovaj, svakodnevni, kako da kažem, običaj kod, ovaj, našega naroda; koliko imate goveda u štali, pa čujte, ne bih vam mogao, ovaj, odmah odgovoriti
somesuch [sʌ́msʌč] pridevnik
nekako takšen
vers2 [vɛr] préposition proti; (časovno) proti; nekako ob, okoli
vers minuit okrog polnoči
vers les 5 heures okoli petih
aller vers Kranj iti proti Kranju
vers le nord proti severu
vers Kranj blizu Kranja
že (že) pril. već: že vem
1. već znam; je že tu̯kaj
već je ovdje; sel bi že moral biti tam
kurir bi već morao biti tamo
2. već: če že hočeš, pa pojdi
kad već hoćeš, idi
3. doduše: že res, vendar
doduše istina, ali ipak
4. svakako: bo že še prišel
on će svakako još doći
5. kako se pa uči? že še kako uči? još nekako, ide
6. pojačava uopćavanje, uopštavanje: povej temu kovaču ali kar že je
kaži to ovome kovaču ili što je već on; kdor koli že
bilo tko, bilo ko; doma bo sestra ali kdor že
kod kuće će biti sestra ili bilo ko
abbozzata f redko obris, skica:
dare un'abbozzata a un lavoro nekako začeti delo
algún, alguno neki; marsikateri
algún día neki, marsikateri dan
algún otro kdo drugi
algún poco, algún tanto malo, nekoliko
en algún modo nekako
alguno que otro nekateri
alguna vez včasih
¡de manera alguna! nikakor ne!
aliquantus 3 (alis in quantus; gl. alis) „nekako velik“, precejšen, znaten, precej mnog, precej velik; redko kot adj., pri star. piscih le v sg.: timor aliquantus, sed spes amplior S., Romani signorum et armorum aliquanto numero... potiti S., aliquantum iter, maris spatium L., aliquanta pecunia Ap.; v pozni lat. v pl. = aliquot precej mnogi: aliquanta oppida Eutr., aliquanti dies Pall., aliquanti militares Aur., aliquanti indigni Tert.; tudi subst. masc.: aliquanti precej mnogi: Aur., P. Veg. Večinoma kot subst. aliquantum -ī, n precejšen del (kos), precejšnja razdalja, nemalo, precej, znatno: in re aliquantum, in gubernatoris inscitia nihil est Ci., ex eo, quod potest, aliquantum remittet Ci., quosdam ex debito aliquantum, quosdam aliquid, quosdam nihil reposuisse Plin. Pogosto z gen.: aliquantum nummorum et auri Ci., aliquantum aeris alieni, operae, suspicionis Ci., agri Ci., L., noctis Ci. ep., O., itineris C., armorum et equorum S., aquae, pecuniae, spatii, trepidationis, temporis, famae et auctoritatis L., lineae vestis intervalli Cu.; tudi s predlogi: dextra pars (maceriae) labe terrae in aliquantum altitudinis diruta est L. ali: iam in aliquantum (po drugih le: aliquantum) altitudinis opus creverat Cu. do precejšnje višine. Od tod adv.
1. acc. neutr. aliquantum precej, dokaj, nemalo, nekoliko; pri glagolih: huc concede al. Pl., al. commotus esse dicitur Ci., qui processit al. ad virtutis aditum Ci. ki se je kreposti dokaj približal, numero al. praestabant L., al. retardati sunt Boeotii N.; pri adj., poseb. pri komp.: Front., Credo timida es. Aliquantum, soror Pl. nemalo, praeda al. maior, forma al. amplior L.
2. abl. neutr. (mensurae) aliquantō (za) precej, (za) mnogo, (za) nekoliko: epulamur... intra legem et quidem al. Ci. nemalo; večinoma pri komp.: al. superiora loca, minor al. numerus, maius al. certamen L., Atheniensium res gestae al. minores quam famā feruntur S., remissior al. eius fuit aestimatio quam annona Ci., carinae al. planiores C., al. crudelior N.; pri besedah komparativnega pomena: al. ante proficiscitur, quam opus effectum est Ci., al. post meum discessum ex provincia venit Ci., al. post Ci., post al., postea al. Ci., al. supra Q.