Franja

nevolj|a [ó] ženski spol (-e …) der Unwille
z nevoljo unwillig, ungern
| ➞ → nejevolja

quidem, naslonka (morda iz quīdem; po drugih razlagah iz *quid-dem) adv., vedno stoji za poudarjeno besedo

1. (potrjujoč, zagotavljajoč, poudarjajoč) gotovo, nedvomno, brez dvoma (dvombe), pač, prav, baš, saj (vendar): cruciatus est a Dolabellā Trebonius, et quidem (gotovo tudi) a Carthaginiensibus Regulus Ci., est illud quidem (brez dvoma) vel maximum Ci., cum quidem (prav ko) fortissime pugnaret N., Alpes quidem habitari L. posebej Alpe. Za pron. (poseb. kadar se hoče izraziti velika nejevolja) se quidem ali primerno sloveni ali pa nadomesti s poudarjanjem besede, poudarjene s quidem: his quidem verbis N. s temi (temile) besedami, et id quidem nefas habetur N. in to (prav to, ravno to), id quidem etiam, quod saepius acciderat, terrebat L. prav (ravno) to, da … , quae quidem res … huic despecto saluti fuit N. prav to pa je bilo … , nam istaec quidem contumelia est Ter. zakaj to je zasramovanje, ista quidem vis est! Suet. to je vendar nasilje!

2. (omejujoč) vsaj, seveda, pač: quod nos quidem iucundissimum arbitramur N., quem quidem nos audierimus N., hoc quidem tempore Ci.

3. (adverzativno) a, pa, vendar, toda: Pharnabazus habitus est imperator, re quidem verā exercitui praefuit Conon N., vagabitur modo nomen tuum … : sedem stabilem non habebit Ci.

4. (koncesivno) sicer, resda: nunc quidem profecto Romae es Ci., plurima quidem proferre possumus, sed modus adhibendus est N.

5. (pojasnjujoč, določujoč) namreč, sicer (= gr. γοῦν): si quidem ali siquidem Ci. če namreč, tres epistulae et quidem uno die Ci., doleo ac mirifice quidem Ci., Dicaearchus quidem (npr.) et Aristoxenus Ci. poseb. pogosto nē … quidem (poudarjena beseda vedno stoji pred quidem) tudi ne, še … ne, niti, celo … ne: Ci., C., L., Iust. idr., cum mendaci homini ne vera quidem dicenti credere soleamus Ci.; sicer nē pri dveh pojmih: ne Aequi quidem ac Volsci L., ne sententiis quidem aut verbis Q.

rīdiculus 3 (rīdēre)

1. smeh vzbujajoč, smešen, šaljiv, šegav: ridiculum dictum Pl., Q., caput Ter., res Pl., ridicula et iocosa res Cat., homines ridiculi ex dolore Ci. ki so zaradi nejevolje postali šaljivci, ki jim je nejevolja izvabljala dovtipne besede, parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H., cavillator facie magis quam facetiis ridiculus Ci., ridicule rogitas Pl., ipsorum (sc. naturis) ridicule indicandis Ci.; pesn. z inf.: (sc. Porcius) ridiculus totas simul absorbere placentas H. ki nam je s požiranjem pogač zbujal veliko smeha (salve smeha); z ACI: Ter.; abs.: ridiculum! Ter. smešno! — Od tod subst.
a) rīdiculus -ī, m burkež, šaljivec, šalež, posmehovalec, norcepas, smešnež: Ter.
b) rīdiculum -ī, n burka, šala, dovtip, dovtipna beseda: ridiculi causā Pl., mihi solae ridiculo fuit Ter. ker je bil smešen, quae sint genera ridiculi Ci., de absentibus aut per ridiculum aut severe maledicere dicitur Ci.; pl.: Q. idr., sententiose ridicula dicere Ci.

2. pass. smešen, (po)smeha vreden: Lucr., Iuv., Q. idr., qui ridiculus minus illo (sc. es)? H., Verria haec turpia ac ridicula Ci., homo ridicule insanus Ci.; ridiculum est z inf.: Ter., Ci., Q.; z ACI: ridiculum est me nunc de Verre dicere Ci.

ἀγανάκτησις, εως, ἡ nejevolja, ἀ-ιν ἔχω τινί dajem komu povod za nezadovoljnost (za nejevoljo); περὶ τὰ οὖλα bolečina v dlesnih.

ἀηδία, ἡ (ἀηδής) neprijetnost, neznosnost, zoprnost; nejevolja, mržnja, črt; sovraštvo, prepir NT.

ἀθῡμία, ἡ, ion. η (ἄθῡμος) brezpogumnost, plašljivost, obupanost, nejevolja, strah, žalost.

ᾰ̓νῑ́α, ἡ, ion. ἀνίη [Et. lat. onus (iz enos) breme] muka, nadloga, beda, žalost, bol(ečina), nejevolja.

ἄση, ἡ (ἀσάω) prenasičenje, pristud, nejevolja, čemernost, žalost.

διαγανάκτησις, εως, ἡ silna nejevolja, huda jeza.

δυσθῡμία, ἡ 1. nejevolja, žalost. 2. malosrčnost, boječnost, plašljivost.

δυσχέρεια, ἡ 1. nepriličnost, ovira, težavnost, neprijetnost. 2. nejevolja, mrzenje, čemernost.

θῡμός, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ z močjo in pogumom, πᾶσι θυμὸς κάππεσεν vsem je upadel pogum; γ.) strast, jeza, razburjenost, nejevolja δάμασον, ἐπανάγω θυμόν τινι razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, ἕνα, ἶσον θυμὸν ἔχω sem enakomisleč ali istega mišljenja, θυμῷ, ἐς θυμὸν βάλλω (βάλλομαί) τι vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, εἰς θυμὸν φέρω spomnim se.

νέμεσις, εως, ἡ [ion. ιος, ep. dat. νεμέσσι] 1. pravična nejevolja, zamera, srd, graja, jeza bogov, božja sodba, kazen, maščevanje. 2. vzrok nejevolje ali graje, sramota, οὐ νέμεσις ni zameriti, ni grajati, νέμεσις ἔπεστι greh je, ne sme se, νέμεσις γάρ greh bi bil. 3. strah pred grajo ali sramoto, čut za poštenje. 4. Νέμεσις, ἡ boginja osvete.

ὀργή, ἡ, dor. ὀργά 1. nagon, nagib, mišljenje ὀργὴν ὅμοιος, nrav, značaj, nagnjenost, αὐτόγνωτος trma, ἀστυνόμοι moči, ki ohranijo državo, ὀργὴν ἄκρος strasten, togoten, ὀργὰς ἐπιφέρω τινί ustrezam, hočem se komu prikupiti, ὀργῇ χαλεπῇ χράομαι εἴς τινα obnašam se sirovo proti komu. 2. strast, razburjenost, vnema, nejevolja, jeza, kazen, ὀργῇ χρωμένη v jezi, ὀργῇ χάριν δίδωμι vdam se jezi, ἐν ὀργῇ (ἔχω) ποιέομαί τινα, δι' ὀργῆς (ἔχω) ποιοῦμαί τινα, ὀργὴν ἔχω πρός τινα jezim se nad kom, ὀργὴν ποιοῦμαι εἰ jezim se, ker, ὀργὴν φανερὰν ποιοῦμαί τινι kažem očitno komu svojo nejevoljo. – adv. ὀργῇ, δι', ἐξ, μετ', ὑπ' ὀργῆς, πρὸς, κατ' ὀργήν v jezi, jezno, iz jeze, v strasti.

πρόσκρου(σ)μα, ατος, τό (προσ-κρούω) spotika; nejevolja, sovraštvo; pregrešek, pomota, nezgoda.

σχετλιασμός, ὁ tarnanje, nejevolja.

χαλεπότης, ητος, ἡ 1. težava, težkoča, težavnost, nadležnost. 2. nejevolja, čemernost, sitnost, zadirljivost, neusmiljenost, strogost.