Franja

pót (-í) f

1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada

2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria

6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose

8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni

pót¹ camino m (tudi fig) ; vía f ; (steza) sendero m , senda f ; (prehod) paso m ; (način) modo m , manera f ; (metoda) método m ; astr órbita f

pot navzdol descenso m, bajada f
pot navzgor subida f, ascensión f
(prehojena, prevožena) pot recorrido m
pomorska pot ruta f; derrotero m
življenjska pot vida f, carrera f
s poti! ¡paso!
pot v ... el camino de...
na poti v ... en el camino de...
ob poti al lado (ali al borde) del camino
10 km poti diez kilómetros de camino
po najkrajši poti por el camino más corto
po običajni poti por la vía usual (ali ordinaria ali acostumbrada)
po mirni poti (fig) amistosamente, por las buenas
po diplomatski (sodni, zakoniti) poti por vía diplomática (judical, legal)
po najhitrejši poti (fig) por el medio más rápido
na polovici potí a mitad del camino (tudi fig)
biti na poti estar en camino
biti na pravi poti ir por buen camino; proceder con acierto
biti na poti izboljšanja ir mejorando; estar en vías de curación
biti komu na poti (fig) estorbar a alg, ser un estorbo (ali obstáculo) para alg
iti, kreniti na pot ponerse en camino
iti po najkrajši poti (iti po bližnjici) tomar el camino más corto, fam echar por el atajo
iti rakovo pot ir hacia atrás; retroceder
mirno iti svojo pot marcharse tranquilamente; seguir su camino sin hacer caso
iti naravnost po svoji poti seguir derecho su camino
iti po isti poti nazaj volver sobre sus pasos
iti komu s poti dejar pasar (ali dar paso) a alg, (stopiti ob stran) apartarse (ali hacerse) a un lado; quitarse del paso, (ogniti se) evitar el encuentro con alg
iti, kreniti s prave poti extraviarse; descaminarse
utreti si pot (skozi množico) abrirse paso (a través de la multitud)
spraviti s poti (znebiti se) desembarazarse (deshacerse) de
zaiti na kriva pota desviarse del camino recto
zapreti komu pot cerrar el camino a alg, (fig) atraversarse en el camino a alg, oponerse a alg
zaiti na napačno pot descaminarse, fig ir por mal camino
zgladiti komu pot (fig) allanar el camino a alg

potiska|ti¹ (-m) potisniti (langsam, immer wieder) (nach vorne, weiter) schieben (naokoli herumschieben); ljudi s prerivanjem: drängeln, drängen (stran abdrängen, v kaj hineindrängen); drücken; (gnati) treiben (navzdol [abwärtstreiben] abwärts treiben, naprej [vorwärtstreiben] vorwärts treiben); tehnika pressen, drücken (navzdol niederdrücken, v kaj einpressen in, pressen in)

potískati, potísniti pousser , (naprej) faire avancer , (nazaj) faire reculer , (v kaj) enfoncer

potiskati čoln (ladjo) na breg échouer (une embarcation)
potiskati si klobuk na čelo enfoncer son chapeau sur la tête
potiskati navzdol affaisser, rabattre

potisn|iti (-em) potiskati schieben, sunkovito: stoßen, s telesom človeka: drängeln, drängen; drücken; z veliko težavo: zwängen; tehnika pressen, treiben; (stran/proč wegschieben, wegstoßen, abdrängen von, wegdrängen, v kaj hineinschieben, hineinstoßen, hineindrängen, ven hinausschieben, nazaj zurückschieben, zurückdrängen, navzdol herunterschieben, herunterdrücken, hinunterdrücken, navzgor hinaufschieben, heraufschieben, hochdrücken, pod kaj unterschieben, tja hinschieben, do konca durchschieben, durchdrücken, eno v drugo [ineinanderschieben] ineinander schieben)
potisniti v roko komu kaj (jemandem (etwas)) in die Hand drücken
potisniti ob zid an die Wand schieben, figurativno an die Wand drücken/spielen
potisniti v jamico einlochen
potisniti vstran figurativno ausklammern
potisniti v ozadje in den Hintergrund drängen

potok [ô] moški spol (potóka …)

1. geografija der Bach (gorski Gebirgsbach, ledeniški Gletscherbach)
struga potoka das Bachbett
ob potoku navzdol/navzgor bachab/bachauf

2. lave: der Strom, der [Fluß] Fluss, [Lavafluß] Lavafluss

3. figurativno krvi, solza: der Strom (von Blut/Tränen)
potoki solza Tränenbäche množina, Tränenströme množina
teči v potokih in Strömen fließen

premik moški spol (-a …) die Verschiebung (fazni Phasenverschiebung, listasti Blattverschiebung, zemljišča Geländeverschiebung, vojska vojaških enot Truppenverschiebung, vzporedni Parallelverschiebung); tehnika der Gang (navzgor Aufwärtsgang, navzdol Abwärtsgang), die Bewegung (vstran Seitwärtsbewegung), (sprememba lege) die Abschiebung, die Verlagerung, die Umlagerung; (drsenje) der Rutsch; (sunkovit premik) der Ruck (tudi politično na desno/levo Rechtsruck/Linksruck, Ruck nach links/rechts)
sunkovit premik terena der Geländeabbruch
geografija premiki skladov Gebirgsbewegungen množina

prikotali|ti (se) (-m) rollen (navzdol herunterrollen, ven herausrollen, hinausrollen, sem noter hereinrollen)

pritisk² moški spol (-a …) na gumb, ročico ipd.: die Betätigung (eines Knopfes, Reglers), das Betätigen
s pritiskom na gumb auf/durch Knopfdruck
s pritiskom na pedal/tipko durch Betätigen eines Pedals/einer Taste
pritisk k čemu der Andruck
pritisk navzdol das Niederdrücken

pritiska|ti (-m) pritisniti

1. drücken, pressen (navzdol niederdrücken, v kaj hineindrücken, hineinpressen, skozi kaj durchpressen), rahlo: andrücken

2. množica: drängen, nachdrängen

3. (siliti) drängen auf; na koga: (jemanden) bedrängen, (jemanden) unter Druck setzen, Druck ausüben auf

4.
pritiskati na plin (voll) aufdrehen
figurativno pritiskati na solzne mešičke auf die Tränensäcke drücken, auf die Gefühlstube drücken

pritisn|iti (-em) pritiskati

1. drücken, pressen (na auf, ob gegen) (navzdol niederdrücken, k tlom umdrücken, skupaj [gegeneinanderdrücken] gegeneinander drücken); (utrditi) festdrücken, anpressen; (sprožiti) losdrücken
na gumb/sprožilec/tipko betätigen (den Knopf/Drucker/die Taste betätigen)
pritisniti na plin/sklopko auf das Gas/die Kupplung treten, Gas geben
(do konca Vollgas geben)
pritisniti na zavoro auf die Bremse steigen
figurativno pritisniti eno eine kleben/scheuern

2. na koga: Druck ausüben auf, (jemanden) unter Druck setzen

pròst free, (na prostosti) free, at liberty, at large; (vstop) free; (brezplačen) gratuitous, free of expense; (dovoljen) permitted, allowed; (neodvisen) independent; (brez zaprek) unhindered, unobstructed, unimpeded; (brez nadzora) uncontrolled; (neprisiljen) unforced, uncompelled, unconstrained, unfettered, unconfined, unshackled; (nezasužnjen) unenslaved; (neujet) uncaught; (spuščen) released, freed, liberated; (nezaposlen) unengaged, unoccupied, disengaged, idle, at leisure, off duty

pròst vseh davkov exempt from all taxes (ali duties)
carine pròsto duty-free, free of duty
pròsta sobota Saturday off, free Saturday
pròst dan an off day, a day off
pròst službe off duty, off work
pròsti čas spare time, leisure hours pl, leisure
pròsta luka free port
pròst prehod free pass
pròsto službeno mesto vacancy
pròst predmet (v šoli) optional subject
pròst vseh skrbi free from all cares
poštnine pròsto prepaid, postpaid, (paket) carriage-paid
pròst prevod free (ali not literal) translation
pròsti pad fizika free fall
pròsti stil (plavanja) free-style (swimming)
pròsti strel šport, nogomet free kick
pròsta rokoborba catch-as-catch-can, all-in wrestling
pròsta trgovina free trade
pròste vaje gymnastic exercises pl, callisthenics pl
pròsta vstopnica free (ali complimentary) ticket
pròst izvod (za avtorja) author's (free) copy, gratis copy, (reklamni) free copy, free specimen, (za knjigarnarja) odd copy
prosto! (= naprej!, vstopite!) come in!, step in!
na prostem in the open air, outdoor, out of doors
plavalni bazen na pròstem open-air swimming pool
s pròstim očesom with the naked eye
v pròsti prodaji off rations, unrationed
vstop pròst! admission free!
prosto za pristanek! aeronavtika cleared for approach!
ob sobotah sem pròst I am free on Saturdays
ste pròsti jutri? are you free tomorrow?
ste pròsti? (taksistu) are you free?, you're not engaged, are you?
nobenega pròstega sedeža ni več bilo there wasn't a single seat left
brž ko bom pròst, vas obiščem as soon as I am free (ali through), I shall call on you
dati prost dan to give someone a day off
na pròsto vam je dano, da se lahko pritožite you are free (ali at liberty) to complain, it's up to you whether or not you complain
vsak teden imam en pròst dan I have a day off every week
dobiti pròst dan to get a day off
jutri bomo imeli pròsto we shall have a day off (ali a free day) tomorrow
imeti pròst dostop do koga to have free access to someone
imate kaj pròstih sob? have you any rooms unoccupied (ali free, available)?
imeti pròsto hrano in stanovanje to have free board and lodging
nimam nič pròstega časa I haven't any time to spare
imeti mnogo pròstega časa to have much time to spare
imeti pròste roke to have a free hand, to have full power
ne imeti pròste minute zase not to have a spare moment for oneself
prenočiti na pròstem to camp out
voziti kolo po klancu navzdol v pròstem teku to freewheel (ali to coast) down a hill
dati pròst polet svoji fantaziji to give one's fancy full scope

recept samostalnik
1. (za izdajo zdravila) ▸ recept, vény, orvosi rendelvényGlivice lahko zatrete z zdravili brez recepta v obliki tablet, krem ali svečk. ▸ A gombafertőzést vény nélkül kapható készítményekkel, tablettákkal, krémekkel vagy kúpokkal küzdheti le.Razložite mu svoje težave, on pa vam bo svetoval in morda napisal recept za tablete. ▸ Magyarázza el neki, hogy mi a gondja, ő pedig tanácsot fog adni és esetleg felír valamilyen tablettát.Povezane iztočnice: obnovljivi recept, elektronski recept

2. (pri kuhanju) ▸ receptVlagamo zelje, čebulo in papriko, vse skupaj pa pripravimo po lastnih receptih. ▸ Káposztát, hagymát és paprikát teszünk el, mindezt a saját receptünk alapján.Ko se še učite osnovnih tehnik, se držite receptov in pazljivo tehtajte vse sestavine. ▸ Amíg még csak az alaptechnikákat tanulja, tartsa magát a receptekhez és gondosan mérje le az összes hozzávalót.
3. (navodilo za pripravo) ▸ receptCel teden so zbirali zanimive recepte o zeliščih, ki so jih sedaj razstavili. ▸ Egész héten érdekes recepteket gyűjtöttek a gyógynövényekről, amelyeket most tárlat keretében mutattak be.Stari recepti za spodbujanje spolne sle so se ohranili še iz antičnih časov. ▸ A nemi vágyat serkentő ősi receptek még a római korból maradtak fenn.
Nato nalijemo na led pijače po receptu in jih z barsko žlico pomešamo z gibi od zgoraj navzdol. ▸ Ezután öntse a recept szerinti italokat a jégre, és keverje meg egy bárkanállal felülről lefelé irányuló mozdulatokkal.

4. (navodilo; pravilo) ▸ receptSodniki ponujajo recepte za večjo učinkovitost sodišč. ▸ A bírák recepteket kínálnak a bíróságok hatékonyabbá tételére.Po preizkušenem receptu so se sicer odločili, da bodo v moštvu nastopili najboljši trije s posamične tekme. ▸ A jól bevált receptet követve úgy döntöttek, hogy az egyéni verseny három legjobbja szerepel a csapatban.Star recept za lepe nohte je raba limone. ▸ Egy régi recept szerint citromot alkalmazva szépek lesznek a körmei.Kakšnega posebnega recepta za dolgo življenje nimam. ▸ Nincs különleges receptem a hosszú életre.
Strokovnjaki zatrjujejo, da je hoja recept proti stresu in depresiji. ▸ A szakértők szerint a gyaloglás a stressz és a depresszió leküzdésének a receptje.
Ženina je vprašal, kakšen je recept za petdeset let skupnega sožitja. ▸ Megkérdezte a férjet, mi a receptje az 50 éves szimbiózisnak.

rek|a¹ [é] ženski spol (-e …) geografija der [Fluß] Fluss (alogena [Fremdlingsfluß] Fremdlingsfluss, gorska [Gebirgsfluß] Gebirgsfluss, kanjonska [Cañonfluß] Cañonfluss, kraška [Karstfluß] Karstfluss, mejna [Grenzfluß] Grenzfluss, podzemna [Höhlenfluß] Höhlenfluss), (veletok, tok) der Strom
… reke [Fluß] Fluss-
(breg das [Flußufer] Flussufer, izvir die [Flußquelle] Flussquelle)
po reki auf dem [Fluß] Fluss, transportirati: auf dem [Flußweg] Flussweg
po reki navzdol [flußabwärts] flussabwärts, den [Fluß] Fluss hinunter, stromabwärts, stromab
po reki navzgor [flußaufwärts] flussaufwärts, den [Fluß] Fluss hinauf, stromauf
regulacija rek gradbeništvo, arhitektura der [Flußbau] Flussbau
figurativno reka pozabljenja Strom des Vergessens/der Vergessenheit

réka river

réka Temza the River Thames
réka Hudson ZDA Hudson River
struga réke Save the bed of the River Sava
brez rék riverless
bogat z rékami rich in rivers
ležeč ob réki riparian
izvir réke river head
ustje réke river mouth
po réki navzdol downriver, downstream
po réki navzgor upriver, upstream
gornji tok (z izvirom) réke the headwaters of a river
velika réka large river, waterway
promet na réki river traffic
mreža rék river system
réke lave rivers pl of lava
réka ognja, krvi river (ali stream) of fire, of blood
v rékah dreti v... to stream into...
iti čez réko to cross the river
réka izvira v... the river rises in...
veslati po réki navzgor (navzdol) to row upstream, upriver (downstream, downriver)

réka rivière ženski spol ; (velika, ki se izliva v morje) fleuve moški spol

po reki navzdol en aval de (ali en descendant) la rivière
po reki navzgor en amont de (ali en remontant) la rivière (ali le fleuve)
reka ljudi foule ženski spol d'hommes, foule ženski spol (de gens), multitude ženski spol, affluence ženski spol, flot humain
obrežna reka fleuve côtier

réka río m

po reki navzdol (navzgor) aguas abajo (arriba)
reka ljudi oleada f de gente

rentabílnosten

rentabilnostni račun calcul moški spol de rentabilité (ali du rapport)
rentabilnostna meja limite ženski spol (navzdol seuil moški spol; navzgor plafond moški spol) de rentabilité

sijati (sijem) sonce, luna, zvezde: scheinen (sem navzdol herunterscheinen), strahlen (iz česa einer Sache entstrahlen), leuchten; (bleščati se) glänzen, figurativno prunken; figurativno od sreče: strahlen
sijatiti kot polna luna figurativno strahlen wie ein Vollmond

skotalíti se

skotaliti navzdol bajar rodando; rodar abajo