Franja

povzéti -vzámem, povzemi -ite, povzel -a
1. ukratko, sažeto ponoviti, rekapitulirati, rezimirati: povzeti vsebino pisma
2. ukratko opisati: tajnik je povzel dosedanje rezultate dela
3. razabrati, razumjeti: iz tega sem povzel, da se je doslej dobro delalo
4. nastaviti: sin je povzel, kjer je oče nehal; povzel je prej začeto pripovedovanje
5. ustanoviti: iz njenih besed je povzel, da je vdova
6. prihvatiti riječ, reč: povzeti besedo

praebeō -ēre -uī -itum (iz prae-habeō, prae-hibeo) „držati kaj pred čim“, od tod

1. (po)moliti, prožiti, poda(ja)ti, držati, nastaviti (nastavljati), da(ja)ti, ponuditi (ponujati): Col. idr., immotam cervicem L. fr., mammas L. dati (otroku) dojko, (po)dojiti, (na)hraniti, parvulo ubera Iuv., aquam pedibus Pl., praecordia ferro, manum verberibus O., terga praebere = dare Cu. spustiti se v beg; metaf. nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati): alicui aures Ci. poslušati, alicui faciles aures Cu. rad poslušati, os ad contumeliam L. svoj obraz izpostavljati udarcem = dati se javno sramotiti, se telis L., aliquem hosti ad caedem L., conspiciendum se monstrandumque Plin. iun. postaviti se na ogled, se continendum Cu. dati se držati, se captandum Plin. iun. prepustiti (prepuščati) se lovcem na dediščino (dedinolovcem).

2. da(ja)ti, preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), založiti (zalagati), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim: aquam H., tectum … ligna salemque H., equos, alicui naves L., cibaria, navigia Ci., alicui panem N., alimenta terris Cu.; od tod subst.
a) pt. pf. praebita -ōrum, n kar se daje za preživetje (preživljanje, prežitek, preživnino), hranarina, plača, prejemki, službenina: Col., annua Suet.
b) pt. fut. pass. praebenda -ae, f od države dajana hranarina, nadárbina, prebénda: Cass.; metaf. da(ja)ti, (po)nuditi (ponujati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati), uprizoriti (uprizarjati), prirediti (prirejati): spectaculum Ci., plura spectacula H. nuditi več ogleda vrednega, speciem Cu., speciem atque opinionem pugnantium praebebant C. videti je bilo in mislilo se je, da … , exempla nequitiae vita parentis praebet Ci., haec studia rebus adversis perfugium et solacium praebent Ci., materiam seditionis L., suspicionem N., gaudium, metum, sonitum L., terrorem, tumultum L., modum O. ustvarjati glasbo, ludos Ter. zbijati šale, uganjati burke, dajati (ustvarjati) priložnost za smeh, vicem postium Plin. rabiti (služiti) za podboje; pesn.: praebuit ipsa rapi O. dala se je ugrabiti, praebet (dovoljuje, dopušča) tibi vellere barbam Iuppiter Pers., sed prohibet paulumque umeri libare sinistri praebuit Stat., se sceleri ducem Cu. pustiti se izkoristiti za vodnika pri zločinu (zlodejstvu).

3. kazati: nudam suam pulchritudinem Ap.; metaf. (po)kazati, izkaz(ov)ati: Atticus Ciceroni singularem fidem praebuit N., rei publicae operam L. služiti, honorem alicui Plin., praebuit strenuum virum (= praebuit se strenuum virum) Ter.; večinoma refl.: O. idr., se misericordem, se virum Ci., talem se imperatorem praebuit N., in eos se severum vehementemque Ci., se dissimilem in utroque Ci., in litteris mittendis nimis exorabilem se Ci., utrisque se aequum (nepristranskega) Eutr., bene de se meritis se gratum Ci.; s predik. abl.: pari se virtute p. N. enako hrabrega (pogumnega) se kazati.

prìniknuti (prìniči) -nēm prinesti, nastaviti: priniknuti čašu k ustima

prislòniti prìslonīm
I.
1. prisloniti: prisloniti ljestve uza zid
2. nasloniti: djevojka mirno prisloni glavu na njegove prsi
3. nastaviti: sjekira je već prislonjena ka korijenu drveta
4. pripreti: prisloniti vrata
5. ekspr. primazati: prisloniti komu priušak
II. prisloniti se prisloniti se

proklàsati -ā narediti, nastaviti, pognati klasje

registrare v. tr. (pres. registro)

1. zapisati; zabeležiti; registrirati, vpisati v register:
registrare le nascite, le morti v register vpisati rojstva, smrti
registrare un veicolo (immatricolare) registrirati vozilo

2. zabeležiti, zaznati, poročati

3. posneti (zvok, sliko)

4. tehn. naravnati; nastaviti:
registrare un orologio naravnati uro

regulieren urejati, regulirati, nastaviti, uravnavati; Forderungen, Schäden: poravnati; Verkehr: urejati; sich (selbst) regulieren regulirati se, uravnavati se (sam)

retare v. tr. (pres. reto)

1. rastrirati (podobo, sliko za povečavo)

2. rib., lovstvo nastaviti, nastavljati mrežo

richten¹

1. in eine Richtung: usmeriti, usmerjati; naravnati; Waffen: naperiti; den Blick: usmeriti, obrniti

2. (in gerade Richtung bringen) zravnati, zravnavati, naravnati, naravnavati, poravnati, poravnavati (tudi Technik)

3. (richtig einstellen) naravnati, nastaviti; Heerwesen, Militär meriti

4. (aufstellen, aufrichten) postaviti; ein Gebäude: postaviti ostrešje

5. (bereiten) pripraviti

6. (wieder in Ordnung bringen) popraviti, popravljati; einen Knochenbruch: naravnati; (reparieren) popraviti, popravljati| richten an Worte, Briefe, Forderungen: nasloviti na, naslavljati na; sich richten an biti naslovljen na, biti namenjen (komu); (sich orientieren an) ravnati se po; richten auf usmeriti/naravnati na/k/proti; richten gegen naperiti/nameriti proti; sich richten gegen biti naperjen proti, meriti na; sich in die Höhe richten zravnati se; sich richten nach jemandem, Wünschen usw.: ravnati se po; einer Eigenschaft, Resultaten usw.: biti odvisen od; gerichtet sein auf stremeti k

sangrar kri puščati; figurativno na čep dati, nastaviti; (ribnik) odčepiti; zaklati (prašiča); izvabiti (denar); krvaveti

sangrar por las narices krvaveti iz nosa

spile [spáil]

1. samostalnik
čep, veha; lesen zamašek; kol

2. prehodni glagol
napraviti luknjo v sodu za veho; podpreti s koli
ameriško dati na čep, nastaviti (sod)

spillare² v. tr. (pres. spillo)

1. navrtati, nastaviti, nastavljati sod

2. tehn. vzeti, jemati (tekočino iz posode)

3. pren. izvrtati (z zvijačo, s prevaro):
spillare denaro a qcn. izvrtati denar iz koga

4. igre razkriti karte

stellen (aufstellen) postaviti (sich se), postavljati; (geben) dati; Fallen: nastaviti, nastavljati; Aufgaben: zastaviti, zastavljati; die Uhr, Weichen: nastaviti, naravnati, naravnavati; Hund die Ohren usw. postaviti pokonci; Anträge, Gesuche: vlagati, vložiti, dati, dajati; jemanden figurativ poklicati na odgovornost; einen Verbrecher: ujeti, Jagd der Hund ein Stück Wild: prestreči, zaustaviti; sich stellen predati se policiji; Heerwesen, Militär javiti se za vojaško službo; sich stellen einer Herausforderung usw.: figurativ soočiti se (z), ne izmikati se (čemu); sich stellen (sich verstellen) delati se, pretvarjati se; sich krank stellen delati se bolnega; sich taub stellen delati se gluhega, figurativ biti gluh (za); sich tot stellen delati se mrtvega; kalt stellen dati hladiti; warm stellen dati greti; beiseite stellen dati na stran; eine Aufgabe stellen naložiti/zastaviti nalogo; eine Diagnose stellen postaviti diagnozo; Ersatz stellen dati nadomestilo/nadomestek; Fallen stellen nastavljati pasti ( tudi figurativ ); eine Forderung stellen zahtevati; ein Frage stellen postaviti vprašanje, vprašati; eine Kaution stellen plačati varščino/kavcijo; auf sich selbst gestellt sein biti odvisen od svojih sposobnosti;
hinter: sich stellen hinter podpirati (kaj, koga);
in: in Abrede stellen zanikati; in Frage stellen postaviti pod vprašaj; in Rechnung stellen zaračunati;
mit: sich gut stellen mit biti v dobrih odnosih z;
unter: unter Anklage stellen (für) obtožiti (česa); unter Aufsicht stellen odrediti nadzor (za), začeti nadzorovati; unter Beweis stellen dokazovati, dokazati; unter Strafe stellen prepovedati (pod kaznijo);
vor: vor Gericht stellen postaviti pred sodišče; sich stellen vor jemanden braniti koga, ščititi koga;
zu: sich stellen zu einer Sache, jemandem imeti ... odnos do;
zur: zur Auswahl stellen dati na izbiro; zur Debatte stellen dati na dnevni red (kaj), sprožiti razpravo (o); zur Rede stellen klicati na odgovornost/zagovor; zur Seite stellen postaviti ob stran, dati pomoč; zur Verfügung stellen dati na razpolago

sub-iciō -ere -iēcī -iectum (sub in iaciō)

I.

1. vreči (metati) pod kaj, dati (dajati, devati) pod kaj, položiti (polagati) pod kaj, postaviti (postavljati) pod kaj, pod kaj podložiti (podlagati), podstaviti (podstavljati), podtakniti (podtikati) pod kaj; v pass. včasih = ležati pod čim, stati pod čim, biti pod čim: subicere ignem Ci., Auct. b. Afr., artus … subiecto torruit igni O., subicere lignis ali moenibus ignem Ci., subicere faces Ci., Vell., Val. Max., subiectam (sc. pyrae) tenuere facem V., subicere veribus prunas V., adorea liba epulis V., pedibusque rotarum subiciunt lapsus V. nogam podložijo kotaleče (valeče) se valje, subicere epistulam pulvino Cu. ali sub pulvinum N., cervices securi Ci. = položiti na klado (tnalo), gladio cervices subiectae Val. Max., subicere bracchia pallae ali collo, canitiem galeae, sulphura venis O., laxiorem sinum sinistro brachio Q., manum ventri Col., pallium togae, humeros lecto funebri Val. Max., ova gallinis Plin., agnum sub alterius mammam Varr., oves sub rupes et arbores Varr. gnati pod … , quae (sc. ossa) subiecta corpori … commissuras habent Ci.; pesn.: caudam subicere utero V. (o volku) stisniti rep med noge; metaf.: aliquid subicere oculis Ci., L., Q. ali sub aspectum omnium Corn. (vsem) pred oči (na oči, na videlo, na (v)pogled) postaviti (postavljati), res, quae subiectae sunt sensibus Ci. ali ea, quae sensibus subiecta sunt Ci. ki so čutom zaznavne, ki jih čuti lahko zaznajo, kar je zaznavno, ne ipsi … cogitationi vestrae subiciatis Ci. da ne podvržete sami svojemu premišljanju (razmišljanju), subicere sententiam sub voce Ci. ali rem voci Ci. ali rem nomini Q. besedi (imenu) podložiti (podlagati), z besedo (imenom) spojiti (spajati), z besedo (imenom) združiti (združevati), pri besedi (imenu) misliti na … ; tako tudi: subicere aliud pro illo, quod neges Q.; materia ad argumentum subiecta Ci. ali subiecta ad dicendum oratori materia T. osnovna, temeljna, podstavna, ki je osnova (podlaga, temelj, podstava); occ. kaj spodaj ob (pri) čem ali pod čim podstaviti (podstavljati), kaj spraviti (spravljati) ali (pri)peljati blizu česa, približati (približevati) kaj (k) čemu, primakniti (primikati) kaj (k) čemu, pristaviti (pristavljati) kaj k čemu, pomakniti (pomikati) kaj k čemu; poseb. kot voj. t.t.: aedes colli L. spodaj ob griču (se)zidati, (z)graditi, castra urbi L. tabor postaviti pod mestom, utaboriti se pod mestom, exercitum tumulis L., aciem collibus ali castris C., legiones castris C., Pompeius, qui castra in colle habebat, ad infimas radices montis aciem instruebat … exspectans, si iniquis locis Caesar se subiceret C. če se od spodaj približa (primakne).

2. metaf. podvreči, podrediti (podrejati), podjarmiti (podjarmljati); v pass. včasih = podleči (podlegati): Val. Max., Sen. ph., Iust. idr., subicere regna O., parcere subiectis et debellare superbos V. podrejenim, tistim, ki so se podvrgli, subicere terram ferro Ci. = obdelovati s plugom, se imperio alterius Ci., qui … se populi Romani imperio subiectos dolerent C., Gallia securibus (= konzulski oblasti, Rimu) subiecta C., gentes tristi subiectae servitio L., subicere alicui provinciam T., gentem suam nostrae dicioni subiciebant T., fatum subiecit pedibus V. je poteptal v prah, je premagal, omnia sub fortunae dominationem subicere Ci., virtus sub varios … casus subiecta Ci., nos sub eorum potestatem subicere Corn.; occ.
a) podrediti (podrejati), zapostaviti (zapostavljati), postaviti (postavljati) za koga ali kaj: subiciunt se homines alterius potestati Ci., id magis credo, quam Q. Fabium … Valerio subiectum L. Kot fil. in ret. t.t. podrediti (podrejati), prište(va)ti (k) čemu: sub metum subiecta sunt pigritia, pudor, terror … Ci. pojmu „strah” so podrejeni pojmi … , subicere formas generi Ci., quattuor partes vocabulo recti Corn., species generi, vocabulum … nomini Q., dicere apte plerique ornatui subiciunt Q.
b) izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati): hiemi navigationem subiciendam non existimabat C., universam domum periculo Q. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ne fictis auditionibus … fortunas innocentium subiciendas putetis Ci., qui scelus fraudemque nocentis possit dicendo subicere odio civium Ci., nullius calumniae subicit ea, quae dii comprobaverunt L.; od tod aliquid subicere sub praeconem Ci. ali voci praeconis Ci. ali praeconi L. izročiti (izročati) kaj izklicevalcu = dati, postaviti kaj v prodajo (naprodaj), kaj na (javni) dražbi proda(ja)ti; tako tudi subicere aliquid, aliquem: auctione proposita reliquias omnium spectaculorum subiecit ac venditavit Suet., hos (sc. delatores) … subici ac vēnīre imperavit Suet. —

II.

1. od spodaj navzgor (kvišku) vreči (metati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), dvigniti (dvigati, dvigovati): (sc. discum) subiecit in aëra O., inter carros rotasque mataras ac tragulas subiciebant C., regem subicere in equum L., corpora saltu subiciunt in equos V. poskačejo na konje, cui plurimus ignem subiecit rubor V. ki ji je obilna rdečica zanetila ogenj v žilah.

2. metaf. refl. in med. vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, (z)rasti, (raz)bohotiti se, razrasti (razraščati) se, (raz)širiti (razširjati) se: laurus parva sub ingenti matris se subicit umbra V., vere novo viridis se subicit alnus V., flamma ad summum tecti subiecta V. planivši navzgor, kvišku buhajoč. —

III.

1. „razgrniti (razgrinjati)”, „razprostreti (razprostirati)” = da(ja)ti, poda(ja)ti, izročiti (izročati): cum ei (sc. Sullae) libellum malus poëta … subiecisset Ci., ipse manu subicit gladios Lucan.

2. metaf. komu kaj z nasvetom (po)kazati, (po)nuditi (ponujati), da(ja)ti, navdahniti, navdihniti (navdihovati), napovedati (napovedovati), nareči (narekati, narekovati), prišepniti (prišepetavati, prišepetati), sugerirati komu kaj, predlagati komu kaj, navda(ja)ti koga s čim, spomniti (spominjati) koga česa, koga na kaj: Ter. idr., consilia L., consilium unum necessitas subiecerat Cu., quae subicere condicio rerum poterat L., quae muliebris dolor quaerentibus subicit L., subicere alicui spem L., O., subiciens, quid in suos cives dicerem Ci., cupio mihi ab illo subici, si quid forte praetereo Ci., nec tibi subiciet carmina serus amor Pr., tibi subice ea Sulpicius in Ci. ep. spomni se tega, pomisli na to, subiecto uno aut altero verbo Sen. ph.; o neživih subj. tako nanesti (nanašati), napotiti (napotovati) koga k čemu, pripraviti koga do česa z ut ali inf.: huius viri mentio subicit, ut de septem sapientium moderatione referam Val. Max., cuius mentio mihi subicit … referre Val. Max. —

IV.

1. (v govoru ali pismu) pristaviti (pristavljati), dostaviti (dostavljati), doda(ja)ti, pripomniti (pripominjati), dopolniti (dopolnjevati), zapostaviti (zapostavljati), reči (govoriti) na kaj, odgovoriti (odgovarjati), odvrniti (odvračati), v besedo seči (segati, sezati): Varr. idr., cur sic opinetur, rationem subicit Ci., a quibusdam senatoribus subiectum est L., vix pauca furenti subicio V., patre subiciente: „Quam poenam pendes?” … inquit Cu., edicto subiecisti, quid esset impensum Plin. iun., non expectare responsum et statim subicere Q., minus peccabit, qui longis (sc. litteris) breve subiciet Q.; metaf. koga ali kaj postaviti (postavljati) namesto koga ali česa drugega, koga ali kaj nadomestiti (nadomeščati) s kom, s čim, koga ali kaj (za)menjati ((za)menjevati) s kom, čim: integras copias vulneratis Auct. b. Alx., mutata (ea dico), in quibus pro verbo proprio subicitur aliud, quod … Ci., inopia potioris subiciundi L.; occ.
a) (po krivem, lažnivo, goljufivo) podtakniti (podtikati), podstaviti (podstavljati), nastaviti (nastavljati): testamenta Ci., testamentum mariti Q., locupleti falsum testamentum Val. Max., falsum aliquid Q., alterum (sc. librum) … signatum subiecit N., subicere fratrem suum Iust., partem, aes pro auro Dig.
b) podstaviti (podstavljati) koga = napeljati (napeljevati), podkuriti: subicitur Metellus, qui hanc rem distrahat C., testes frequenter subici ab adversario solent Q., suspicio subiecti petitoris Q. — Od tod adj. pt. pf. subiectus 3, adv. le v superl. subiectissimē

1. spodaj ležeč, ležeč (bivajoč) pod čim, ob čem; z dat.: Auct. b. Alx., Val. Max. idr., hic alter (sc. circulus terrae) subiectus aquiloni Ci., Hyperboreo septem subiecta trioni gens V., alvi natura subiecta stomacho Ci., rivus … subiectus castris Scipionis C. tekoč pod … , multitudinem aliam in subiectum viae campum deduxit L., in subiectos Narniae campos descendere T., subiectae ipsis valles Cu. ob njihovem vznožju; dat. je treba v mislih dostaviti: qui (sc. hostis) nunc corporibus suis subiectis undique cinxerit … collem L., exanimem e scopulo subiectas misit in undas O., locus excelsior planitie ex omnibus partibus subiecta Auct. b. Alx., subiectis campis magna specie volitabant T.; n. pl. subst.: subiecta vallium T. nižave, nižine, podolja, subiecta riparum Aus. nekoliko globlje obrežje; occ. ležeč (stoječ) pod čim, ob čem, ob meji s čim = meječ s kom, čim, na koga, sosed, soseden, sosednji komu, čemu, bivajoč v soseščini koga, česa: Heracliam, quae est subiecta Candaviae, iter fecerat C.

2. metaf. podvržen, podložen, pokoren, podrejen, ponižen: nulli est naturae oboediens aut subiectus deus Ci., tunc enim subiecti atque obnoxii vobis minus essemus L., quaedam quibusdam subiectiore sunt Sen. ph., neque subiectus, solito nec blandior esto O., haec quam potest demississime et subiectissime exponit C. kar najponižneje; subst. subiectus -ī, m; večinoma v pl. subiectī -ōrum, m podložnik(i), podanik(i): Sen. ph., T. idr., quid … faciendum sit, ab subiecto discit Col., custodire subiectos Col., ne crudelius … agat cum subiectis Col., ab omnibus subiectis singula equirens Plin.; occ. izpostavljen, izročen, prepuščen: mare est subiectum ventis Ci., subiectus ancipiti fortunae Val. Max., ad omnes ictus L., subiectior invidiae H.

sub-sīdō -ere -sēdī (-sīdī) (—) (sub in sīdere)

1. sesti (sedati), usesti (usedati) se, posesti (se), (dol) se spustiti (spuščati), počeniti, počepniti (počepati), skloniti (sklanjati) se: subsidite omnes, quasi solent triarii Pl. ap. Varr., subsidunt Hispani adversus emissa tela ab hoste, inde ad mittenda ipsi consurgunt L., subsedit in illa ante fores ara O., se collegit in arma, poplite subsidens V., alii elephanti pedibus insistentes, alii clunibus subsidentes prolabebantur L., subsidere in genua Cu.; (o živalskih samicah, ki se parijo) (pod samcem) počeniti, počepniti (počepati), da(ja)ti se oploditi (samcu), nastaviti (nastavljati) se (samcu): mirus amor, iuvet ut tigres subsidere cervis H., equae maribus subsidere possunt Lucr.

2. occ.
a) pripraviti (pripravljati) komu zasedo, pričakati koga v zasedi, čakati koga, prežati na koga, nastaviti (nastavljati) komu zasedo ali past, loviti koga, zalezovati koga, goniti (preganjati, gnati, pojati) koga: Miloni … subsidendum atque exspectandum fuit Ci., cur (sc. Milo) neque ante occurrit … nec eo in loco subsedit … ? Ci., partem militum locis … obscuris subsidere in insidiis iussit L.; z obj. v dat.: subsidere fero Aus.; z obj. v acc.: subsidere leonem Sil., mundi regnum Lucan., insontem, copiosos homines Amm.; pesn.: devictam Asiam (nam. victorem Asiae (Troiae) = Agamemnonem) subsedit adulter (sc. Aegisthus) V.
b) obsede(va)ti = zaosta(ja)ti, kje stalno osta(ja)ti, ustaliti se kje, nastaniti (nastanjati, nastanjevati) se, naseliti (naseljevati) se: si subsidit pars aliqua (sc. apium) Varr., magna … multitudo calonum, magna vis iumentorum, quae in castris subsederat … sequitur C., subsidere in ipsa via, in Sicilia (naspr. proficisci) Ci. ep., commixti corpore tanto subsident Teucri V., subsedisse in oppido Reatino, subsedisse Nuceriae Suet.; (o stvareh) obtičati: in Nilo navicula subsedit L. epit.; pesn. na dnu obležati: extremus galeāque imā subsedit Acestes V. Akestov žreb je zadnji obležal na dnu čelade.
c) (o stvareh) posesti (posedati) se, usesti (usedati) se, (u)pasti (upadati), uteči (utekati) se, poleči (polegati) (se), znižati (zniževati) se: Sen. rh., Min. idr., Tellus subsedit paulum O., urbs subsedit Lucr., terraene dehiscent subsidentque urbes? Lucan., neque enim poterant subsidere saxa Lucr., omnis mundi quasi limus in imum confluxit gravis et subsedit funditus ut faex Lucr., quidquid faecis subsederit Col., in urina quod subsidit Plin., flumina subsidunt O. subsidunt undae V., aqua subsidit Auct. b. Alx. se useda, se izčišča, ego tum videam tales subsidere ventos Pr., iussit … subsidere valles O., qua subsederant valles Cu., oculi vehementer subsederunt Cels. so se … vdrle, so … vdrte, ille (sc. ignis), qui alimentis deficitur, suā sponte subsidit Sen. ph. se sesede, (u)pade; pesn.: iam levis obliquā subsedit Aquarius urnā O. je zašel, temptatum mollescit ebur positoque rigore subsidit digitis O. se odmika prstom, se podaja pod prsti.

3. metaf. pasti (padati), uleči (ulegati) se, nehati (nehovati, nehavati), ponehati (ponehavati, ponehovati), pojemati (pojemovati), (po)jenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati), (z)manjšati se, zmanjšati (zmanjševati) se: ne silentio subsidat, sed firmetur consuetudine (sc. vox) Q., neque ego negaverim saepius subsidere in controversiis impetum dicendi Q., hinc accidit … ut aetas, iam altioribus disciplinis debita, in schola minore subsidat Q. da omrtvi, ubi testis ac spectator abscessit, vitia subsidunt Sen. ph., subsidunt menses mulierum Plin.

Opomba: Obl. iz pf. subsīdī: subsiderat, subsidisse Amm.

sup-pōnō (sub-pōnō) -ere -posuī -positum (sub in pōnere)

1. pod kaj dati (dajati), deti (devati), postaviti (postavljati), položiti (polagati), podstaviti (podstavljati), podložiti (podlagati); z dat.: vitulum vaccae Varr., ova gallinis Varr., anatum ova gallinis saepe supponimus Ci., iugis tauros supponere colla coëgit O. dati tilnik pod jarem, dati se (pustiti se) vpreči, colla iube domitos oneri subponere tauros O., sarcinae ingenti cervices supponere Sen. ph., caput pedibus supposuisse ducis O., cervicemque polo (nebesni obli, nebesnemu svodu) suppositurus Atlas O., pectora fluminibus iubeor supponere O., qui caput et stomachum supponere fontibus audent H. (menda o pršni kopeli), aliquem supponere tumulo ali terrae ali humo O. pokopati, supponere terrae viperos dentes O. vsejati v zemljo, agresti fano pecus O. (po)gnati pod … , Massica si caelo suppones vina sereno H. če postaviš pod milo nebo (na jasno nebo, na vedrino, na sonce). Pogosto pt. pf. suppositus (subpositus) 3 podložen, spodaj se nahajajoč, spodaj ležeč, spodaj bivajoč ipd.: subpositā manu O., suppositas immittere corpus in undas O., suppositus stellis ursae (Ursae) O. ali Parthus suppositus plagae soliferae Sen. tr. bivajoč pod … , incedis per ignes suppositos cineri H. ki leži (še tli) pod pepelom, ubi suppositus cinerem me fecerit ardor Pr., suppostaque (gl. opombo spodaj) caelo saxa Sil. proti nebu strmeče pečine (= planine, Alpe); occ.
a) podtakniti (podtikati), dati (dajati) pod koga, kaj: tectis agrestibus ignem O., supponite civibus ignem V. = položite državljane na gorečo grmado.
b) nastaviti (nastavljati) kaj na kaj: supponunt alii cultros (sc. iugulo) V., suppositi tinguuntur sanguine cultri V., falcem supponere aristis V., Col.

2. metaf.
a) čemu kaj podstaviti (podstavljati), za podlago (osnovo) dati (dajati), vzeti (jemati) kaj za podlago (osnovo): his … rebus subiunctis suppositisque Lucr.
b) nadomestiti (nadomeščati), zamenjati (zamenjevati), substituirati: Hieras … criminibus illis pro rege se supponit reum Ci. namesto kralja prevzema obtožbe, da …
c) podvreči, podrediti: aetheraque ingenio supposuere suo O., credere vix … caelestia corpora possum arbitrio formam supposuisse tuo O., nil ita sublime est … , non sit ut inferius suppositumque deo O. podrejeno, me tibi supposui (sc. kot učenec) Pers., suppositus malis ferisque Sen. tr. izpostavljen.
d) log. podrediti (podrejati): huic generi Hermagoras partes quattuor supposuit Ci.
e) spodaj ali kar zraven postaviti (postavljati), navesti (navajati), omeniti (omenjati), dostaviti (dostavljati), pristaviti (pristavljati): rationem Ci., exempla Ci. ep.
f) zapostaviti (zapostavljati), kaj manj ceniti kot kaj: paeniteat … Latio supposuisse Samon O.
g) na mesto koga ali česa postaviti (postavljati), za namestnika dati, postaviti (postavljati): meliorem quam ego sum subpono tibi Pl., quibus in rebus ipsi interesse non possumus, in iis operae nostrae vicaria fides amicorum supponitur Ci., tum iste homo nefarius in eorum locum, quos domum suam de piratis abduxerat, substituere et supponere coepit cives Romanos Ci., impetum in eum faciunt, qui suppositus erat N., Hercule supposito sidera fulsit Atlans O., proque auro … stannum supposuisse (sc. ferebatur) Suet., in quarum (sc. mulierum) locum … iuvenes supposuit Iust.; occ. varljivo podtakniti (podtikati): Dig. idr., puerum Ter., quaerere puerum aut puellam, qui suppona(n)tur mihi Pl., fabulam petitor … peragit: puellam domi suae natam furtoque inde in domum Vergini translatam suppositam ei esse L., qui supposita persona falsum testamentum obsignandum curaverit Ci., testamenta falsa supponere Ci., patri quos daedala Circe supposita de matre nothos furata creavit V., suppostaque (gl. opombo spodaj) furto (zvijačno) Pasiphaë V., supposita cerva O., venam lacrimis supponere O. solze spremeniti v … , ipse bibebam sobria suppositā pocula victor aquā Tib. (= vodo namesto vina).
h) naje(ma)ti, (na)ščuvati: per suppositos quosdam ad saeva facinora animatum Amm.
i) zastaviti (zastavljati): de rebus non alienandis vel supponendis Dig.

Opomba: Pf. supposīvī, supposīvit: Pl.; sinkop. pt. pf. supposta: V., Sil.

tendre*² [tɑ̃drə] verbe transitif napeti, nategniti; tapecirati (steno); iztegniti, prožiti, podati (roko); usmeriti (vers proti); nastaviti (past, zanko); razpeti, postaviti (šotor); verbe intransitif stremeti, težiti, nagibati se, imeti nagnjenje, tendenco (à k)

se tendre napeti se, postati napet
tendre un arc napeti lok
tendre une chambre obložiti sobo s tapetami
tendre le cou iztegniti vrat
tendre à sa fin nagibati se h koncu, iti h kraju
tendre la main (figuré) prosjačiti, prositi vbogajme; pomagati (à quelqu'un komu)
tendre la main en signe d'amitié podati roko v znak prijateljstva
tendre l'oreille napeti ušesa, pazljivo poslušati
tendre la perche, le bras, la main à quelqu'un nuditi pomoč, pomagati komu
tendre à la perfection stremeti k popolnosti
être tendu (figuré) biti razdražljiv
la situation tend à s'améliorer položaj kaže tendenco k izboljšanju
leurs rapports se tendirent njihovi (njuni) odnosi so postali napeti
ceci tendrait à prouver que votre hypothèse était juste to bi dokazovalo, da je vaša hipoteza (bila) pravilna

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se

ukòsiti ùkosīm (se) po strani, poševno (se) postaviti, držati, nastaviti: ukositi glavu, dlijeto

vulgō¹ (starejše volgō) -āre -āvī -ātum (vulgus, volgus) spraviti (spravljati) med ljudi, od tod

1. povsod (na vse strani) širiti, razširiti (razširjati), posplošiti (posploševati), vsem (vsakemu) narediti (delati) dostopno, podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), na vse (na vsakega) raztegniti (raztezati, raztegovati): vehicula vulgata usu Cu. v splošno navado (rabo) prišla, ministeriaque … ac contagio ipsa volgabant morbos L., cum consulatum vulgari viderent L., non vulgari modo cum infimis … summum imperium L., doni vulgari laudem L., Verginius rem non vulgabat L. ni razširjal = je omejeval; z dat.: quae navis umquam in flumine publico tam vulgata omnibus quam istius aetas Ci. v splošno rabo prepuščena (z namigom na pomen, naveden spodaj pod št. 2.); o spisih = objaviti (objavljati), izda(ja)ti, priobčiti (priobčati, priobčevati): vulgare librum Q., quos libros … redemisse se dicit vulgandosque curasse nomine auctoris Suet., carmina incertis auctoribus vulgata T., nondum vulgata … carmina Mart., editio vulgata Hier. Vulgata (Hieronimov latinski prevod Sv. pisma, ki so ga potrdile najvišje cerkvene oblasti); na vprašanje kam? z in z acc.: in vulgum vulgat Varr. ap. Non., munus vulgatum ab civibus abisse in socios L., vulgatique contactu in homines morbi L., contagium morbi etiam in alios vulgatum est Cu.; pren.: vitiorum commercium vulgavere in exteras gentes Cu., cum orta licentia a paucis … in omnes se repente vulgasset Cu., quae (sc. commissa) volgata in omnem exercitum L. ko bi … okužili vso vojsko; redko s per: non quod ego volgari facinus per omnes velim L. da se raztegne na vse; med.: vulgari cum privatis L. družiti (pajdašiti) se z vsakim zasebnikom.

2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) prepustiti (prepuščati) v uporabo, da(ja)ti, vsem ali splošno dopustiti (dopuščati), (vsem) nastaviti (nastavljati): ut ferarum prope ritu vulgentur concubitus plebis patrumque L., corpus pretio vulgare Aur.

3. razglasiti (razglašati), oglasiti (oglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), objaviti (objavljati), v pass. razglasiti (razglašati) se, razširiti (razširjati) se, razvedeti se ipd.: quia sic te volgo volgem Pl., vulgare famam interfecti regis L., acta Cu. raznesti, izblebetati, obductum verbis volgare dolorem V., ita famā Persae vulgaverant Cu., haec atque talia vulgantibus T., nonne hoc vestra voce vulgatum est? Ci., quae volgata sermonibus erant L., vulgatur deinde rumor duas deesse tabulas L., rumor temere vulgatus Cu.; z ACI: idoneis auctoribus fama vulgavit Alexandrum cum omnibus copiis, quamcumque ipse adisset regionem, petiturum Cu., fabulam, quae obiectum leoni a rege Lysimachum temere vulgavit, … ortam esse crediderim Cu., volgatumque (sc. est) per omnes ordines Quinctium esse L.

4. nadeti ime, poimenovati: Bosporon hinc veteres errantis nomine divae vulgavere Val. Fl. — Od tod adj. pt. pf. vulgātus (volgātus) 3

1. splošen, navaden, običajen: vulgatissimos sensus verbis … prosequi Q.

2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) (pre)puščen v uporabo, vsakemu dostopen, vsakemu nastavljen, javen, podel: ex vulgato corpore genitus L., sunt, qui Larentiam vulgato corpore lupam … vocatam putent L., vulgatissimae meretrices Suet.

3. razglašen, raznesèn, razširjen, splošno (obče) znan: vulgati pastoris amores O., bellaque iam famā totum volgata per orbem V., vulgatior fama est ludibrio fratris Remum novos transiluisse muros L., non ante vulgatas per artis H., vulgata fabula, vulgati supra commercia mundi Lucan., propter vulgatam falso de me opinionem Q. — Adv. komp. vulgātius bolj razglašeno, bolj razširjeno: haec augente vulgatius fama Amm.