Franja

intitulé [ɛ̃titüle] masculin naslov, nadpis; juridique uvodna formula (sodbe, zakonal)

kîr m (gr. kýrios) zastar. gospod, naslov, ki se v grškem in cincarskem okolju postavlja pred imenom, priimkom: kir Geras, rod. kir-Gerasa, prid. kir-Gerasov

lēmma -atis, n (gr. λῆμμα)

I. podmena, mnenje, domneva, premisa (prednji stavek, prorek) v sklepu (silogizmu): Gell., Don. —

II. predmet, snov, tema kakega spisa: Plin. iun. Od tod

1. nad kako pesmijo napisana vsebina, napis, naslov: Mart., Aus.

2. pesem sama, poseb. epigram, puščica, napis(nica): Mart., Plin. iun.

3. pravljica, pripovedka, bajka,: nutricis lemmata Aus.

nápis m
1. napis, naslov: napis knjige
2. naslov: po -u sam doznao da se knjiga šalje vama
3. napis: -i na dućanima
4. članek: napis u novinama izazvao je negodovanje

nàtpis m, nátpis m
1. napis, epitaf: nadgrobni natpis; na radnji je natpis koji nas informira, informiše da je to trgovina mješovitom robom, a njezin je vlasnik, sopstvenik Nikola Nikolić
2. naslov: natpis knjige, članka, pjesme
3. naslov, adresa: natpis na pismu na pošiljci

nūncupātiō -ōnis, f (nūncupāre)

1. izrekanje, zlasti javno in slovesno izrekanje zaobljub, molitev, stalnih besedil: solemnis n. votorum L. (za časa cesarjev), votorum nuncupatio Suet. ali nuncupationes votorum T. izrekanje, objava (objave) zaobljub za cesarjevo blaginjo, izrekanje voščil, čestitanje, nuncupationes sollemnium verborum Val. Max. izgovarjanje slovesnega besedila (pri posvetitvi kakega svetišča); occ.
a) imenovanje (postavitev, določitev) za dediča: Suet., Icti.
b) posvetilo kake knjige: Plin.

2. imenovanje, meton. ime, naziv, naslov: Col., Ap., Aus., Iulianus ap. Aug.

onore m

1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
difendere il proprio onore braniti svojo čast
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
debito d'onore častni dolg
questione d'onore vprašanje časti
l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
parola d'onore častna beseda

2. slava, ponos; čislanje:
avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

3. čast, počastitev; svečanost:
rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onori funebri pogrebne svečanosti
guardia d'onore častna straža
posto d'onore častno mesto
socio d'onore častni član
ad onore del vero pren. resnici na ljubo

4. relig. čaščenje

5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
onori accademici akademski naslovi
l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

6.
fare onore a qcn. biti komu v čast
farsi onore in qcs. izkazati se v čem
non gli fa onore to mu ni v čast
fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
fare onore al pranzo uživati v kosilu

7. igre honer (npr. pri bridgeu)

Postanschrift, die, (poštni) naslov

prae-nōmen -inis, n (prae in nōmen)

1. osebno ime, predimek (stoječ pred rodovnim imenom): Varr., Corn., H., T., Q., Asc., Gell., P. F., Fest., Aus. idr., Quintilius cum filio, cui Marco praenomen erat L., sine praenomine ad me epistulam misisti Ci.

2. naslov pred imenom: Imperatoris Suet.

praescrīptiō -ōnis, f (praescrībere)

1. na(d)pis, naslov: legis Ci., tribuniciae potestatis praescriptione T. pod naslovom; occ. pretveza, izgovor, ime: honestā praescriptione rem turpissimam tegere C.

2. metaf.
a) predpis, odredba, ukaz: naturae, rationis Ci., praescriptiones terminatae Vitr.
b) vnaprejšnja določitev, vnaprejšnja omejitev: sine praescriptione generis aut numeri T., praescriptione semihorae Ci. omejitev (na) pol ure; occ. (kot jur. t.t.) omejitev, ugovor, omejujoč pristavek (dostavek), dostavljen (dopolnjen) pogoj, dostavljena (dopolnjena) pripomba (opomba), preddoločba, klávzula: Q., Icti., praescriptiones cautionesque Ci.; poseb. ugovor glede zastarelosti (zastaranja): longae possessionis, longi temporis, quinque annorum Icti.; praescriptio longi temporis tudi zastaranje in priposestvovanje sámo: Icti.; metaf.: exceptiones et praescriptiones philosophorum Sen. ph. ugovori = pretankovestnost, dlakocepstvo, dlakocepljenje.

recapito m

1. naslov (za dostavljanje)

2. dostava (pošte, paketov)

3.
recapiti marittimi navt. ladijske knjige (tovornih ladij)

rubrīca -ae, f (rubrīcus = ruber)

1. (sc. terra) rdeča zemlja, rdeča prst: Vitr., rubrica terra Col.; occ. rdečilo, rdeče črnilo, rdeče pisalo (čŕtnik, svinčnik), rdeča kreda, rdeča ilovica, železna okra: Pl., Corn., rubrīcā aut carbone picta proelia H.; ker so naslove zakonov zapisovali rdeče; od tod meton.
a) rdeče pisan naslov postave, naslov zakona, rubríka: edictum proponitur sub rubrica „unde vi“ Paul. (Dig.).
b) zakon sam: se ad album ac rubricas transtulerunt Q., si quid Masuri rubrica vetavit Pers.

2. (sc. tunica) ognjenordeče oblačilo: induo puerum rubricam et rubricā Char.

rubrique [rübrik] féminin rdeča kreda; nadpis, naslov; rubrika, (časopisni ipd.) stolpec

rubrique littéraire, des faits divers literarna rubrika, rubrika »razno«
tenir la rubrique sportive pisati čianke, ki se tičejo športa
sous (telle) rubrique pod takšnim naslovom
rubrique de publicité reklamna rubrika

sobre moški spol napis, naslov; zalepka, ovojnica, kuverta

sobre monedero denarno pismo
en sobre aparte pod posebnim ovitkom

sobrescrito moški spol napis, nadpis, naslov

style¹ [stáil] samostalnik
slog, stil, način (govora, pisanja, življenja itd.); dober, pravilen način
arhitektura slog; moda, model, kroj
šport stil, tehnika; uglajeno vedenje, fin način, okus, eleganca, imenitnost; (službeni) naslov, naziv, ogovarjanje, titula
ekonomija, pravno tvrdka, ime tvrdke; vrsta, kategorija; štetje časa (koledar)
zgodovina pisalo
poetično pero ali svinčnik; igla (bakrorezna, gramofonska itd.)
medicina sonda; kazalec sončne ure
tisk stil pisanja in pravopis

in style na lep način
in good (bad) style (ne)okusno
the latest style najnovejša moda
under the style of pod naslovom (imenom, firmo)
a gentleman of the old style gentleman stare šole
a squire of the old style staromoden podeželski plemič
lofty style vzvišen slog
New Style gregorijanski koledar
Old Style julijanski koledar
he has no right to the style of earl nima nobene pravice do grofovskega naslova
she has not much style about her ona nima mnogo elegance (okusa)
that is good (bad) style to je dobrega (slabega) okusa
that's the style! pogovorno tako je (prav)!
the matter is worth more than the style figurativno vsebina je več vredna kot oblika
my style is plain John Smith moje ime je preprosto J. S.
to put on style ameriško, pogovorno delati se finega
they live in fine (great) style oni živijo razkošno

superscription [sju:pəskrípšən] samostalnik
nadpis
zastarelo naslov, adresa

tarjeta ženski spol vizitka; karta; izvesek; etiketa s ceno (za blago); napis; naslov

tarjeta de invitación karta z vabilom
tarjeta postal dopisnica
tarjeta (postal) ilustrada (ali con vista/s/) razglednica
tarjeta postal con respuesta pagada, tarjeta doble dopisnica s plačanim odgovorom
tarjeta de visita vizitka

tit. kratica

1. titolo naslov

2. pravotitolare nosilec, titular

Titel, der, (-s, -) naslov; naziv; einen Titel innehaben imeti naslov; Titel ohne Mittel naslov, ki nič ne nese