Siedlungsgemeinschaft, die, stanovanjska zadruga; (Siedlung) naselje
vīcus -ī, m (iz *u̯oik̑os, indoev. kor. *u̯īk-; prim. skr. vēśáḥ hiša, viṭ, víś- hiša, bivališče, vēśāḥ sosed, veśman hiša, bivališče, umbr. vocu-com, acc. vuku, vuku-kum, lat. vīcīnus, lat. vīlla [iz *vīcsla], gr. οἶκος [iz Ƒοῖκος] hiša, οἰκία hiša, οἰκέω stanujem, οἴκαδε domov, sl. vas, lit. viẽšpat(i)s gospodar, let. wêsis, vìesis gost, got. weihs = stvnem. wich vas, nem. Weichbild obrobje, obmestje)
1. podeželski dvorec, podeželsko (vaško, kmečko) posestvo, kmetija, domačija, zunanje obzidje, ograda: ad me scribis te vicum vendituram Ci. ep., quid vici prosunt aut horrea? H.
2. sinekdoha vas, naselje, zaselek, selišče (starejše selo), trg: maritimus vicus L., exurere vicos Ci., oppida … , vicos … , reliqua privata aedificia incendunt C., iura dare per pagos vicosque T.
3. meton. mestni (pre)del, mestni okraj, mestna četrt, vrsta hiš, cesta, ulica: O., Petr., Iuv., Suet., Veg. idr., nullum in urbe vicum … esse dicebant in quo non Miloni conducta esset domus Ci., vicos plateasque inaedificat C., deferar in vicum vendentem tus et odores (= Velabrum) H., dimensis vicorum ordinibus et latis viarum spatiis T., vicus Cyprius, Tuscus, Iugarius, sceleratus L. (imena cest v Rimu; gl. ustrezne adj.), magistri vicorum L. ulični predstojniki.
vīlla -ae, f (iz vīesla; prim. vīcus)
1. podeželska pristava, podeželski dvorec, podeželsko (selsko) posestvo, podeželska posest, zaselek, vila, starejše zaselje, (v)ladanje: Ca., Ter., H., Plin., Gell. idr., rustica pristava za kmetijsko rabo, in urbana krasen podeželski dvorec le za zabavo: Varr. ali urbana podeželski dvorec, v katerem biva gospod(ar), rustica pristava, v kateri prebivata vilicus, vinitor idr. sužnji delavci, in fructuaria pristava, kjer hranijo poljske pridelke: Col. idr., Verres hebet plenam domum (hišo v mestu), villas refertas Ci., domus in Palatio, villa in Tusculano Ci., villa magnifica Ci., quia frumenta aut in agris aut in villis sunt Ci., esse villam totius anni (celo leto prijetno bivališče) Sen. ph.; poseb. vīlla publica „mestni dvorec“, javno poslopje na Marsovem polju, v katerem so oblastniki opravljali cenitev imetja rimskih državljanov in vojaške nabore; tam so tudi nudili bivališče poslancem tujih narodov, ker ti niso smeli v mesto: Varr., L., Val. Max., Fl., Aur.; podoben dvorec je nameraval zgraditi tudi Cezar: Ci. ep.
2. = rus: Plin. iun.
3. vas, naselje, starejše selo: villae coloni Ap.
villaggio m (pl. -gi)
1. vas:
idiota, scemo del villaggio vaški bebec, norec
2. ekst. naselje:
villaggio olimpico olimpijsko naselje
villaggio turistico turistično naselje
выселок m naselje, kolonija
мікрорайо́н -у ч., nasélje -a s.
посе́лення -я с., nasélje -a s., nasélbina -e ž., nastanítev -tve ž.
посёлок m naselje, naselbina;
рабочий посёлок delavska naselbina
селитьба f naseljevanje; (zast.) naselje, vas
bàčija ž
1. planšarija
2. planšarska koča, planšarsko naselje
3. zgradba, kjer se molzejo ovce in kjer se dela sir
baraccamento m barakarsko naselje; barake (za vojaštvo ali ponesrečence)
Barackenkolonie, die, Barackensiedlung, die, barake, barakarsko naselje
bidonville [bidɔ̃vil] féminin bedno mestno stanovanjsko naselje (z barakami)
bidonville tujka franc. f invar. barakarsko naselje
cinecittà f film filmsko naselje, filmski center
cité [site] féminin mesto; mestno naselje
Cité stari del mesta (često z utrdbami)
cité ouvrière, universitaire, hospitalière delavski, študentovski, bolnišniški del mesta
cité lacustre (histoire) stavbe na koleh, kolišče
cité céleste (religion) nebeško kraljestvo
cité futur raj
droit masculin de cité domovinska pravica
cité d'urgence naselbina iz zasilnih domov
cité-modèle féminin vzorno mesto
cité jardin mesto z mnogo zelenja
la vie dans une grande cité življenje v velemestu
île féminin de la Cité prvotni Pariz na otoku Seine
čìtluk m (t. čiftlik)
1. zemlja, ki jo gospod izroči tlačanom v obdelavo
2. tlačansko naselje
dormitōrio m (pl. -ri)
1. spalnica; dormitorij
2. pren. spalno naselje