Franja

prȍtīvno prisl.
1. nasprotno: svi su, protivno, očekivali bolja vremena
2. narobe: svi su se mu ranije ulagivali dok je bio na vlasti, sad je protivno
3. neprijetno: gospođama kao da beše vrlo protivno odvajati se od mojih kćeri

rebrousse-poil, à [rəbruspwal] adverbe proti dlaki; figuré narobe

caresser la fourrure rebrousse-poil gladiti krzno proti dlaki
prendre quelqu'un rebrousse-poil narobe se koga lotiti ali z njim ravnati (tako da se upre)

reciprocus 3, adv. -ē (iz *reco-proco-; prim. re in procerēs, torej = nazaj in naprej obrnjen)

1. po isti poti se vračajoč: reciprocum est, cum unde quid profectum redit eo Varr., reciprocum telum Varr., amnis, aestus Plin., mare T., Plin. upadajoče, osekajoče, oseka, reciproce fluere Varr. tja in nazaj stopajoče ali povratno teči = plimovati in osekati, doživljati plimo in oseko, vox Plin. odbijajoč se (o odmevu, jeku).

2. pren. naroben, vzajemen, povraten, medseboj(nost)en, recipročen: argumenta (gr. ἀντιστρέφοντα) Gell. ki se obračajo proti tistemu, ki jih je podal, ars Plin. premenjalna, spreminjajoča se, vzajemna; tako tudi talio Gell.; pren. (adv.) narobe, napak, obrnjeno, (ravno) obratno: Prisc.; kot gram. t.t.: pronomina reciproca Prisc. povratni zaimki.

retrō, adv. (iz re in pripone ter; prim. ultro, inter, citro etc.)

1. krajevno
a) večinoma pri glag. premikanja na vprašanje: kam? nazaj, navzad: fugit retro levis iuventas H., iter mihi necessarium retro ad Alpes usque incidit Caelius ap. Ci. ep., retro dare lintea V. nazaj pluti. V sklopih kakor: retroagere Mel., Q., Sen. ph. idr., retrocedere L., Cu.; toda bolje je besedi pisati ločeno; pogosto je navidezno odveč pri glag., sestavljenih z re, da se poudari prepozicionalni pomen, npr.: retro respicere Ci., redire V., O., L., remittere L.; occ. pri glag. mirovanja na vprašanje: kje?: zadaj, zad(i): quid retro atque a tergo fieret Ci., nullum retro subsidium fore T., est mihi in ultimis aedibus conclave retro Ter.

2. časovno nazaj, zadaj, prej, pred: et deinceps retro usque ad Romulum Ci., non irritum, quodcumque retro est, efficiet H., retro habeatur ratio Plin. iun.; atrib.: meliores retro (prejšnji) principes Lamp., stipendia retro debita Lamp. na dolgu ostali.

3. metaf. o drugih odnosih in razmerjih nazaj, navzad: omnia, quae sine honestate sunt, retro ponere Ci. zapostaviti (zapostavljati), ne marati, pretium retro abiit Plin. iun. se je znižala, je padla, vobis sententia versa retro V. vaš sklep se je sprevrgel, izpačil, eloquentia retro se tulit Sen. ph. je krenila nazaj = je šla rakovo pot, je propadla, retro vulgus abhorret ab hac Lucr. se zgraža, qui, ut ita dicam, retro vivunt Sen. ph. (nazaj = narobe) napak živijo.
b) nasproti, narobe: Ci., Q., Icti.
c) nazaj, zopet, spet, znova, ponovno: retro dare, retro reddere Dig.

rovēscio

A) agg. (m pl. -sci; f pl. -sce) obrnjen; narobe:
a rovescio vznak; pren. narobe
per diritto e per rovescio upravičeno ali ne
capire a rovescio razumeti narobe
cadere rovescio pasti vznak

B) m (pl. -sci)

1. druga, hrbtna stran:
il rovescio della medaglia pren. druga plat medalje

2. ekst. pren. polom; nesreča; poraz

3. naliv; ploha (tudi pren.)

4. udarec vnic (s hrbtno stranjo roke)

5. šport backhand (udarec)

6. glasba obrat, inverzija
PREGOVORI: ogni dritto ha il suo rovescio preg. vsako lice ima svoje naličje

rūrsus in rūrsum (stlat. rūsus, rūsum, rūssum), adv. (skrč. pt. pf. revorsus, revorsum = reversus, reversum)

1. nazaj, navzad: rursum cadere Pl., rursum vorsum Pl. nazaj, mortales multi rursus et prorsus meant Varr.; adv. navidezno nepotreben pri glag., sestavljenih z re: rursus reverterunt C., rursum se recepit C., rursum trahunt Ci., tudi: rursum reditum ad vada tetulit Cat.

2. zopet, spet, znova, znovič, vnovič, ponovno, še enkrat: Pl. idr., Torquatus rursus in me inruit Ci., rursus eodem revertamur Ci., rursus minuente aestu C., rursus immuto voluntatem meam Ci., dic rursum Ter., rursus resistere, instare C.

3. obratno, drugače (kot, od) (pa), nasprotno (pa), narobe (pa), nasproti (pa), z druge strani (pa), po drugi strani (pa), z druge strani (pa): rursus repudiaret Ci., rursus quidam arbitrantur Q., primo Metellum esse rati … rursum Iugurtham arbitrati S., peccatur … rursus quid virtus possit H.

siniestro levi; narobe; poln nesreče; grozljiv

siniestro m nesreča, katastrofa
a diestro y siniestro (fig) vse križem, vsevprek; na slepo srečo, tjavdan

sossopra avv. nareč. knjižno vsevprek; narobe

sottosopra

A) avv. narobe, na glavo, v nered (tudi pren.):
mettere sottosopra la casa obrniti vso hišo, postaviti hišo na glavo

B) m invar. zmeda, zmešnjava, nered

topsyturvy [tɔ́psitɔ́:vi]

1. pridevnik & prislov
narobe, na glavo postavljen(o); ki je v skrajnem neredu; zmešan

to turn everything topsyturvy postaviti vse na glavo
to fall topsyturvy pasti na glavo

2. samostalnik
zmešnjava, popoln nered, kaos

3. prehodni glagol
postaviti na glavo, spraviti v nered

trocadamente narobe

tȕmbe prisl. (t. tumba) na glavo, narobe: metnuti bačvu tumbe; ovaj prevodilac sve tumbe prevodi; u onoj zemlji sve se tumbe okrenulo

ungelegen nedobrodošel; Adverb narobe, ob nepravem času; ungelegen kommen (zelo) motiti

upside down [ʌ́psaid dáun] prislov
narobe; na glavo postavljeno
figurativno v neredu

to turn everything upside down postaviti vse na glavo (tudi figurativno)

upside-down [ʌ́psaiddáun] pridevnik
prekucnjen; na glavo postavljen (tudi figurativno)
narobe, anormalen; ki je v neredu

upside-down position lega na hrbtu
upside-down world narobe svet
he has an upside-down way of putting things ima čuden način razlaganja stvari

verkehrt obrnjen; figurativ napačen; Adverb narobe; gar nicht verkehrt prav/čisto nič narobe

verkehrtherum, verkehrt herum narobe

verquer napačen, čudaški; Adverb narobe, postrani

versed² [və:st] pridevnik
matematika obrnjen, narobe, versus

vice versa [váisi və́:sə] (latinsko) prislov
obratno, narobe, nasprotno, v nasprotnem vrstnem redu

we gossip about them and vice versa mi opravljamo nje in narobe (= oni pa nas opravljajo)