Franja

farcinō -āre (farcīre) nabasati, nagačiti, napolniti, natlačiti; metaf.: M., Cass.

farciō -īre, farsī, fartum ali farctum (sor. z gr. φράσσω [iz φράγ-j-ω], φράγ-νυ-μι tiščati eno k drugemu, tlačiti, φράγμα ograja, φραγμός zagraditev, zagrajen prostor; prim. lat. fartim gosto natlačeno, frequens natlačen = poln, številen, pogosten)

1. (na)mašiti, nagačiti, (na)tlačiti, (na)polniti: Col., Sen. ph., Plin. iun., Mart., Plin., in ea lectica pulvinus erat rosā fartus Ci.; pitati, debeliti (živali): Ca., iecore opimo farta et satiata adfatim Ci. poet., Varr.

2. metaf. natlačiti, napolniti, preobložiti: (Croesus) vectigalibus fartus Vitr. je imel obilo dohodkov, fartum totum theatrum Ap. Od tod subst. pt. pf. fartum (farctum) -ī, n. polnilo, nadev, notranjščina: farctum fici Col. sredica, intestina et fartum eorum Plin.; šalj.: amant … vestis fartum Pl. notranjščino (vsebino) obleke = telo. Pt. pf. farsus 3: Petr., Hyg. in farcitus: Cass.

fill out prehodni glagol
raztegniti, razširiti; napolniti, natočiti
ameriško izpolniti (obrazec)

fill up prehodni glagol
napolniti, izpolniti, dopolniti

flush⁵ [flʌš] prehodni glagol
poravnati, zravnati; napolniti

füllen polniti, napolniti (in v) (sich se), napolnjevati; mit einer Fülle: nadevati, nadeti; einen Zahn: plombirati, narediti zalivko; auf Flaschen füllen vstekleničiti; gefüllte Blüte Pflanzenkunde vrstnat cvet

garnir [garnir] verbe transitif opremiti; opremiti s pohištvom; oskrbeti z; obšiti, obrobiti, okrasiti; prevleči z; napolniti; ojačiti, oblaziniti (stol); podložiti (obleko); okomatati (konja)

garnir de fourrure obšiti s krznom
garnir une table de fleurs okrasiti mizo s cvetjem
garnir un meuble po-, prekriti kos pohištva
les spectateurs garnissent les balcons balkoni so polni gledalcev
se garnir oskrbeti se (de z); čuvati se (de pred); napolniti se (prostor)
(populaire) se garnir le ventre, l'estomac, la panse jesti, najesti se

gonfler [gɔ̃fle] verbe transitif napihniti, figuré napolniti (de z); verbe intransitif

se gonfler napihniti se, nabrekniti, oteči; napojiti se (de z)
gonfler le ballon, les pneus de la voiture napihniti žogo, pnevmatike avtomobila
gonfler un résultat namerno pretiravati rezultat (uspeh)
son genou s'est mis à gonfler koleno mu je začelo otekati
le gâteau a gonflé kolač je vzhajal
son cœur se gonfle žalost se ga loteva, žalosten postaja
se gonfler (figuré) napihovati se, biti nadut, delati se važnega; narasti (vode ipd.)

gremire

A) v. tr. (pres. gremisco) napolniti, natlačiti:
la folla gremiva la piazza množica je napolnila trg

B) ➞ gremirsi v. rifl. (pres. mi gremisco) napolniti se:
la piazza si gremiva di folla na trg se je zgrinjala množica ljudi

henchir [-i-] napolniti, natlačiti, nagatiti

henchir de paja nagatiti, s slamo natlačiti
henchirse napihovati se; fam dobro se počutiti
henchirse de orgullo biti navdan s ponosom

imbottire v. tr. (pres. imbottisco)

1. prešiti, podložiti (z žimo, vato ipd.):
imbottire una coperta prešiti odejo
imbottire un panino ekst. kulin. obložiti kruhek

2. pren. napolniti, natlačiti, nabasati:
imbottire la testa di qcn. di chiacchiere koga obkladati s čenčami

im-buō (in-buō) -buere -buī -būtum (najbrž denominativ nekega korena *imbu- = *mbu- ali *mbhu-; prim. še lat. bua Varr. v otroškem jeziku = „pijača“, vini-bua Luc. „vinopivka“)

1. napojiti, opojiti (opajati), namočiti (namakati), ovlažiti, oškropiti: Col., Mart., Vell. idr., illius aram … imbuet agnus V., imbuti sanguine gladii legionum vel madefacti potius Ci., sanguis imbuit arma V., vestem O., guttura lacte i. O.; pesn.: oscula quae Venus quinta parte sui nectaris imbuit H., imbuero Scythicas sagittas O. moja kri bo omočila, quo (odore) testa imbuta est H. napojena, prepojena.

2. metaf.
a) omadeževati, oskruniti, okužiti: cum gladium scelere imbuisset Ci.
b) napolniti: aures sermonibus T., aures promissis Cu., homo imbutus religione, admiratione, superstitione L., mentem imbuit deorum opinio Ci.
c) navdati, seznaniti (koga s čim), privaditi, priučiti (koga čemu), razodeti —, vcepiti (komu kaj), uvesti (koga v kaj): nos ita a maioribus instituti atque imbuti sumus Ci.; z abl.: Q., Suet., Vell. idr., quibus ille studiis se imbuerat Ci., grammaticā imbui T., litterulis Graecis imbutus H. le nekoliko seznanjen z grško književnostjo, cupiditatibus imbui N. navaditi se, certaminibus plebeis imbutus L. navajen na … , servilibus ministeriis aliquem i. Cu., militem licentiā i. T., pietate pectora i. L. navdati, liberaliter educatos vitiis i. L.; z ad in acc.: T. ad quam legem non instituti sed imbuti sumus Ci. se nismo priučili, ampak privadili; z inf.: Prud., ii imbuuntur contemnere deos T. vcepi se jim …
č) (pesn.) kaj tako rekoč posvetiti, najprej spoznati, — poizkusiti, začeti: Fl., imbuit auctor opus O. posvetil ga je, imbue opus tuum O., terras vomere imbuit Val. Fl. prvi orati, cursu prima imbuit Amphitriten Cat. je prva plula, exemplum pulmae primae i. Pr. prvi zgled dati.

impinguare v. tr. (pres. impinguo)

1. odebeliti, rediti

2. pren. zrediti; obogatiti; napolniti:
le forti imposte impinguano le casse dello stato veliki davki polnijo državno blagajno

impinzare

A) v. tr. (pres. impinzo) (rimpinzare) basati s hrano; pren. napolniti, natlačiti; prenatrpati:
impinzare la testa di dati napolniti glavo s podatki

B) ➞ impinzarsi v. rifl. (pres. mi impinzo) basati se s hrano

im-pleō (in-pleō) -plēre -plēvī -plētum

1. (na)polniti, izpolniti (izpolnjevati): Pl., cornua impleta Ci., i. fossas L.; s prolept. obj.: cum orbem sidus implevit Cu., luna … implerat … orbem O. je bila polna; od tod: luna inpletur T. se polni; z abl.: Pl., Sen. ph. idr., is vomens tribunal frustis esculentis implevit Ci., inplevitque mero pateram V. je napolnil z vinom … ; podobno: caput calido oleo i. Cels. obliti; pesn.: manum pinu implet V. vzame plamenico v roko, flatus vela implet Plin. ali Neptunus ventis inplevit vela V. je napihnil (napel); od tod: impletae vino venae L. napete, i. aliquem Cels. (o vodenici); z gen. (po „plenus alicuius rei“): Pl., Piso multos codices implevit earum rerum Ci., ollam denariorum Ci.; z de z abl.: volumina de istis rebus Ci.

2. occ.
a) nasititi: inplentur veteris Bacchi pinguisque ferinae V., si quis interdiu se implevit Cels.; pren.: se sanguine i. Ci., dolorem suum lacrimis i. T., desiderium naturae i. Cu. potolažiti, utešiti, aures i. Ci., T. zadovoljiti.
b) nosečo storiti: uterum generoso semine implet O., feminam implere O., uterum implere Iust. zanositi, uterus tamquam implens (sc. se) Col. tako rekoč nosečen, tj. debel, mesnat, močen; (o živalih) obrejiti: Col.; z abl. (Peleus Thetidem) ingenti implet Achille O. jo je naredil za Ahilovo mater.
c) (o)debeliti, (v)zrediti: implet corpus modica exercitatio Cels., tenuis homo implere se debet, plenus extenuare Cels.

3. metaf. izpolniti, napolniti; redko samo zase: Turnum nuntius inplet V., credulas regis aures implebat Cu. na uho trobiti, praviti; nav. z abl.: aliquem fustibus i. Pl. dobro naklestiti, tyrannorum interfectores implent orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., oppidum (regnum) sanguine implere Ci., navibus oram Italiae i. L., maria … fugā i. L. bežoč … pokrivati, i. scopulos lacrimosis vocibus V., urbem tumultu L., clamoribus Cu., omnia terrore i. L., pectus curis i. L., mentem disciplinis Cu.; redk. z gen.: Italiam nominis sui i. L., iuventutem spei i. L., adulescentem suae temeritatis inplet (= plenum reddit) L., ieiuna tamen erunt et infirma, nisi maiore quodam oratoris spiritu implentur Q.; occ.
a) (število ali mero) popolnoma izpolniti, doseči (dosegati): impleta VI milia armatorum L., eques XXX milia implebat Cu. število … je dosegalo, modius grani sedecim libras implet Plin. tehta celih 16 funtov.
b) (kar manjka do določenega števila itd.) dopolniti, iz(po)polniti, nadomestiti: triginta legionum instar impleverat Vell., ut quidquid gregi deperierit ex fetibus impleatur P. F., implentur validae tirone cohortes Lucan., implere equestres facultates Plin. iun. dodati, kar manjka do viteškega (plemiškega) cenzusa.
c) (življenjsko dobo) popolnoma doseči, — izpolniti: me quater undenos sciat inplevisse Decembres H. da sem izpolnil štirideseto leto, finem vitae implere T. umreti.
č) (mesto) izpolnjevati, — zavzemati, zastopati koga: inplevit locum principem T., vicem alicuius Plin. iun., censorem Vell.
d) kaj izpolniti (izpolnjevati), popolnoma izvršiti (izvrševati): ne id profiteri videar, quod non possim implere Ci., i. officium Ci., consilium T., munia sua T., leges i. O., fata i. L. prerokovanje (prerokbo) izpolniti; podobno vera bona, quae in virtutibus sita sunt T. v polni meri dosegati, — imeti.

impolpare

A) v. tr. (pres. impolpo)

1. zrediti, odebeliti

2. pren. napolniti, naphati:
impolpare di citazioni poln citatov

3. bogatiti; podpreti

B) ➞ impolparsi v. rifl. (pres. mi impolpo) zrediti se

incendō -ere -cendī -cēnsum (in, *candere, prim. candeō)

1. priž(i)gati, už(i)gati, zaž(i)gati, zapaliti: Q., tu illas faces incendisti Ci., matronae Dianam odoribus incensis persecutae sunt Ci., cupas pice refertas i. C., lychni incensi V.; z meton. obj.: agros i. V. stvari na njivi, aram, altaria i. V. daritve ali ogenj na žrtveniku; poseb. v pomenu: zažgati (tako, da nastane požar), ogenj zanesti kam: Sen. ph., vepres i. V., coniurati urbem incendere voluerunt Ci., classis piratorum manibus incensa est Ci., qui aedīs sacras suis manibus incendit Ci., Avaricum i. C.; od tod pass. = vneti se, vžgati se: lucus nocturno tempore incensus N., tabulae incenso tabulario interierunt Ci.

2. meton.
a) razgreti, segreti, razpaliti: lignis fornacem Col.; tudi o telesni vročini: potio quam dilutissima, ut et sitim tollat nec corpus incendat Cels.; s prolept. obj.: incensi aestus V. povečana telesna temperatura, febriculam i. Cels.
b) razsvetliti: luna incensa radiis solis Ci., sol incendit aurum O., squamam incendebat fulgor V. jim je dajal ognjeni blesk.

3. metaf.
a) (afekte ali glede na afekte) podžgati, vžgati, vneti, razvneti, (raz)dražiti: Ter., incensa odio Nicostratum … postulavit Ci., turpissima libidine incensus Ci., incensus amore, furiis V., tanta cupiditate incensus sum ad reditum Ci., iuventutem ad facinora i. S., equum calcaribus Hirt. spodbadati (podžigati), ut animos accusator incenderet Ci., qui et ipsi incensi sunt studio Ci., imperator incensus ad rem publicam bene gerendam Ci. vnet, goreč za … , in meditando vehemens et incensus Ci. (o govorniku) ognjevit, incensa cupiditas Ci., libido Ci. vroča; pesn.: desine me incendere querellis V., pariterque incendit et ardet O. vnema (ljubezen) in gori (v ljubezni); toda: adeo erat incensus, ut leniri non posset N. tako razdražen, incensa per urbem bacchatur V. v strasti razvneta, strastno.
b) nekako razvneti ali razburiti, napolniti: clamore incendunt caelum V., regiam luctu i. Iust.
c) zažgati = ugonobiti, uničiti, pogubiti: genus tuum Pl.
č) zvišati, povišati, nabiti ceno, podražiti; potem sploh: pomnožiti, povečati: annonam i. Varr., pudor incendit vires V., illa incendens luctūs V., haec fletu T.

īn-farciō (īnferciō) -īre -farsī (-fersī) -farsum (-fersum) in -fartum (-fertum) (in, farcīre)

1. (na)tlačiti v kaj: in eas partes largum salem Col., cruminis turpe lucrum Prud., parietes (formacei) inferciuntur verius quam struuntur Plin.; pren.: neque inferciens (vtikajoč) verba quasi rimas expleat Ci., inf. micas de minutiloquio Aristotelis Tert.

2. natlačiti, napolniti: bracteas (bratteas) infercire leviore materiā Plin., se cibo Lact. nabasati se, hiatus crinibus infarsus Tert., caro stercoribus infersa Tert., ea novis scriptis Suet.

Opomba: Pt. pf. īnfarctus: Plin.

inflate [infléit] prehodni glagol
napihniti, napihovati, napolniti (kolo)
ekonomija umetno zvišati cene, zvišati denarni obtok
figurativno napuhovati koga (with s, z)

inflated with pride napuhnjen od ponosa
to be inflated napuhovati se

isprecijèditi isprècijedīm (ijek.), isprecéditi isprècēdīm (ek.) precediti, prežeti, napolniti: ugodna hladovina točila se iz svega, isprecijeđena mirisom