Franja

naškreblja|ti (-m) (napisati) hinkritzeln

nékaj algo; alguna cosa; una cosa; un poco

nekaj vedeti (jesti) saber (comer) algo
nekaj ti bom rekel voy a decirte una cosa
nekaj drugega otra cosa
to je nekaj drugega eso es otra cosa, fam eso es harina de otro costal
nekaj denarja algo (ali un poco) de dinero
nekaj nerazumljivega (smešnega) algo incomprensible (ridículo)
nekaj čez 50 peset algo más de 50 pesetas, 50 pesetas y pico
nekaj časa algún (ali durante cierto) tiempo
pred nekaj dnevi hace algunos (ali pocos) días
to pa je nekaj! ¡así se habla!; es aceptable
iz njega bo nekaj es un hombre que promete (ali que llegará a ser algo)
to bi bilo nekaj zate esto te vendria muy bien (ali sería buena cosa para ti)
napisati nekaj vrstic escribir un par de líneas, fam escribir cuatro líneas

nov (-a, -o)

1. neu
čisto nov/nov novcat nagelneu, brandneu, funkelnagelneu

2. znamka: postfrisch; kaseta, trak: unbespielt
tovarniško nov fabrikneu
kot nov im Neuzustand, neuwertig
(novega tipa) neuartig

3.
prehod v novo … die …-wende
(dobo Zeitenwende, leto Jahreswende, stoletje Jahrhundertwende, tisočletje Jahrtausendwende)

4. novega:
registracija novega vozila die Neuzulassung
vrednost novega predmeta (polna vrednost) der Neuwert
izdelava novega die Neuansetzung, Neuanlegung

5.
na novo um-
(napisati umschreiben, naviti umwickeln, programirati umprogrammieren, urediti umordnen, vezati umbinden); auf- (oblaziniti aufpolstern, poseliti aufsiedeln)
na novo obogatel neureich
na novo oživiti erneuern, beleben
na novo sprejeti/sprejeta der Zugang, Neuzugang
na novo začeti neubeginnen, einen Neubeginn wagen
na novo sklenjena pogodba der Neuvertrag
na novo prirediti neu bearbeiten

6.
figurativno nov začetek die Stunde Null; der Neubeginn
k novim ciljem zu neuen Ufern
piha nov veter das Blatt hat sich gewendet
figurativno nova metla močno pometa neue Besen kehren gut
figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen
figurativno (gledati kaj) kot tele nova vrata (vor etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/wie die Kuh vor einem neuen Tor
| ➞ → novi, novo, novo-

ocen|a³ [é] ženski spol (-e …) recenzija: die Besprechung, die Kritik, die Rezension; (knjige Buchbesprechung, filma Filmbesprechung)
uničujoča/skrajno slaba ocena der [Verriß] Verriss
napisati oceno česa (etwas) rezensieren

oceni|ti³ [é] (-m) ocenjevati (napisati oceno) knjigo, predstavo: besprechen, rezensieren

opera samostalnik
1. (umetniško delo) ▸ operaV baročni operi je orkester z glasbo najpomembnejši. ▸ A barokk operában a zenekar és a zene a legfontosabb.Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi je leta 1851 napisal opero Rigoletto in z njo dosegel velik uspeh. ▸ Giuseppe Verdi olasz zeneszerző 1851-ben írta a Rigolettót, amellyel nagy sikert aratott.Povezane iztočnice: opera seria, opera buffa, pravljična opera, komična opera, pekinška opera

2. (zgradba) ▸ opera, operaházVeč tisoč protestnikov naj bi se zbralo pred poslopjem opere v Budimpešti. ▸ Várhatóan több ezer tüntető gyűlik össze az Operaház előtt Budapesten.Obnova opere je že zdaj tako draga, da bi za porabljeni denar lahko zgradili novo opero. ▸ Az opera felújítása már most olyan drága, hogy az elköltött pénzen egy új operaházat építhettünk volna.Vsako noč smo se odpravili v opero ali na baletno predstavo. ▸ Minden éjszaka elmentek az operába vagy balettelőadásra.
Povezane iztočnice: Metropolitanska opera

3. neštevno (glasbeni žanr) ▸ opera
V svoj gledališki svet vpeljuje elemente zgodovinskih tragedij, opere in kabareta. ▸ Színházi világában felhasználja a történelmi tragédiák, az opera és a kabaré elemeit.
Naše radijske postaje vrtijo pet minut narodnozabavno glasbo, potem opero, nato še kakšno pop glasbo. ▸ A rádióállomásaink öt percig szórakoztató zenét játszanak, aztán operát, majd pedig valamilyen popzenét.
V Rusiji je operi in plesu posvečen kar televizijski kanal. ▸ Oroszországban egy egész tévécsatornát szentelnek az operának és a táncnak.

pámet sens moški spol , raison ženski spol , esprit moški spol , sens commun, bon sens ; (spomin) mémoire ženski spol ; (razsodnost) jugement moški spol , entendement moški spol , discernement moški spol ; (previdnost) prudence ženski spol

kratka pamet mémoire courte
kurja pamet tête ženski spol de linotte, mémoire de lièvre
počasna pamet esprit lent (ali d'escalier)
počasne pameti dur de tête
zdrava pamet esprit sain (ali naturel), bon sens, sens commun, jugement commun, familiarno jugeote ženski spol
na pamet de mémoire, par cœur
biti pri polni pameti avoir toute sa raison (ali sa lucidité), jouir de toutes ses facultés
biti brez pameti être fou (ali ženski spol folle), être privé de raison, être inconscient, familiarno timbré (ali toqué, loufoque)
imeti zdravo pamet avoir du bon sens, popularno avoir de la jugeote
izgubiti (ali priti ob) pamet perdre la raison (ali l'esprit), n'avoir plus toute sa tête, familiarno déraisonner (ali dérailler)
napisati na pamet écrire de mémoire
naučiti se, znati na pamet apprendre, savoir par cœur
ostači pri pameti (medicina) conserver ses facultés mentales
povedati na pamet dire (ali réciter) de mémoire (ali par cœur)
priti na pamet venir à l'esprit, avoir une idée
priti ob pamet devenir fou (folle ženski spol), perdre la tête
prili spet k pameti recouvrer la raison (ali le jugement), revenir à la raison, familiarno retrouver ses esprits
ravnati po pameti agir raisonnablement (ali conformément à la raison)
spraviti koga k pameti mettre (ali amener) quelqu'un à la raison, faire entendre raison à quelqu'un
spraviti koga ob pamet faire perdre la raison (ali le jugement) à quelqu'un
s pametjo raisonnablement
to ni za njegovo pamet cela le dépasse, ceci est au-dessus de sa compétence, ceci n'est pas à sa portée
kje sem imel pamet? (figurativno) où avais-je l'esprit?
ne biti (čisto) pri pravi (pameti) n'avoir pas tous ses esprits, avoir l'esprit troublé, ne pas avoir toute sa raison
prišla mi je na pamet misel, da l'idée m'est venue que
ima večjo srečo kakor pamet il a plus de chance que de science, il a une chance imméritée, popularno il a une veine de cocu

papír papier moški spol

papirji documents moški spol množine, papiers moški spol množine
azbestni papir papier amiante
barvasti papir papier de couleur
bel, nečrtan papir papier blanc
biblijski papir (tanek) papier indien (ali biblique)
cigaretni papir papier à cigarettes
časopisni papir papier-journal moški spol, papier à journaux
črtan papir papier réglé (ali rayé)
filtrirni papir papier à filtrer
izolacijski papir papier isolant
karbonski, kopirni papir papier carbone
karirani papir papier quadrillé
konceptni papir papier brouillon
kopijski papir papier pelure
krep papir papier crêpé
kup papirja pile de papier
(kvalitetni) papir iz cunj papier de chiffons
ladijski papirji papiers de bord
lakmusov papir papier de tournesol
makulaturni (star) papir vieux papier
maščobni papir papier sulfurisé
milimetrski papir papier quadrillé à millimètres
močan zavijalni papir papier kraft
muholovni papir papier à mouches
na papirju (v teoriji) sur papier
notni papir papier à musique
ovojni papir papier d'emballage (ali de paquetage)
papir v rolah papier continu (ali roulé sur cylindre, sans fin)
paus-papir papier calque (ali à calquer)
pisalni papir papier à écrire, papier écolier
pisarniški papir papier écu (ali ministre)
pisemski papir papier à lettres
poslovni, trgovski papirji papiers d'affaires, de commerce
prerisovalni papir papier végétal (ali gélatine, à calquer)
prosojni papir papier translucide
risalni papir papier à dessin
rotacijski papir papier à journal
satinirani papir papier calandré
smirkov papir papier émeri (ali abrasif)
srebrni papir papier (ali feuille ženski spol) d'aluminium (ali familiarno d'argent)
staniolni papir feuille d'étain
strojepisni papir papier (pour) machine (à écrire)
svileni papir papier vélin (ali de soie)
tapetni papir papier peint (ali de tapisserie)
tiskovni papir papier d'imprimerie
toaletni papir papier hygiénique, familiarno papier de cabinets
trgovina s papirjem papeterie ženski spol
vrednostni papir (papier) valeur ženski spol, effet moški spol, titre moški spol
vreči (napisati) na papir jeter (ali mettre, coucher) sur le papier

par par m

par čevljev un par de zapatos; (o osebah, živalih) pareja f
mladi par los recién casados
v parih a pares
pred par dnevi hace algunos (ali pocos) días
ki mu ni para sin par, sin igual
napísati par vrstic escribir un par de líneas, fam escribir cuatro líneas

parkrat prislov
neformalno (nekajkrat) ▸ párszor, egypárszorMed vsem tem časom sem šel parkrat v vodo, ona pa nobenkrat. ▸ Ezalatt párszor bementem a vízbe, de ő egyszer sem.
Kot sem že parkrat omenil, sem v mladosti rad risal. ▸ Ahogy már párszor említettem, fiatal koromban szerettem festeni.

peticija samostalnik
(pisna pobuda) ▸ petícióJezni kmetje so vladi izročili peticijo s 100.000 podpisi. ▸ A dühös gazdák 100 000 aláírást tartalmazó petíciót adtak át a kormánynak.Po spletu krožijo tudi številne peticije za prepoved festivala, pri čemer imajo nekatere več milijonov podpisnikov. ▸ Számos petíció is kering az interneten a fesztivál betiltása érdekében, néhányat már több millióan aláírtak.

pisati¹ (pišem) napisati

1. schreiben (na/v kaj aufschreiben, po nareku nachschreiben, pravilno rechtschreiben, skupaj zusammenschreiben, z malo začetnico kleinschreiben, z veliko začetnico großschreiben, na pisalni stroj [maschineschreiben] Maschine schreiben)
znati pisati schreibkundig sein
ne znati pisati schreibunkundig sein
pisati s čopičem pinseln
pisati z razmikom sperren
pisati s ponarejeno pisavo die Schrift verstellen
pisati zapisnik (etwas) protokollieren, das Protokoll führen
na dolgo in široko pisati o čem sich verbreiten über
pisati si korrenspondieren, einander schreiben
človek, ki ogromno/hitro piše der Schnellschreiber
ki se mu ne ljubi pisati schreibfaul

2. (javiti se) s počitnic itd.: von sich hören lassen

3.
figurativno reci in piši sage und schreibe
figurativno to me lahko nekam piše das kann mir den Buckel runterutschen
oni me lahko nekam pišejo die können mich gern haben!

pisati² (pišem) napisati (biti pisatelj) schreiben, schriftstellern, literarisch tätig sein

písati (píšem)

A) imperf. ➞ napisati

1. scrivere, stendere, redigere; vergare:
pisati po nareku scrivere sotto dettato
pisati hitro, nečitljivo scrivere velocemente, in modo illeggibile
pisati nalogo, prošnjo scrivere il compito, una domanda
pisati poročilo scrivere, stendere una relazione
pisati zapisnik stendere, redigere un verbale

2. (obvladati v pisavi) scrivere:
govori in piše tri jezike sa parlare e scrivere tre lingue
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. piši me v uho, v rit (e) va', andate in malora!, vaffanculo
pejor. pisati po toskansko toscaneggiare
šalj. pisati akademsko incruscare
pisati pesmi poetare
pisati satire satireggiare
ekon. pisati v breme computare

B) písati se (píšem se) imperf. refl. chiamarsi (di cognome)

písmo (-a) n

1. lettera; šalj. missiva:
napisati, sestaviti pismo scrivere, redigere una lettera
oddati pismo imbucare, impostare la lettera
poslati, prejeti pismo inviare, ricevere una lettera
anonimno, grozilno, izsiljevalno pismo lettera anonima, minatoria, ricattatoria
ljubezensko, poslovilno, pozdravno, protestno, zahvalno pismo lettera amorosa, di commiato, di saluto, di protesta, di ringraziamento
odprto pismo lettera aperta
cirkularno pismo lettera circolare, circolare
poslovno, uradno pismo lettera d'affari, lettera ufficiale
sožalno pismo lettera di condoglianza
spremno pismo lettera di accompagnamento
terjatveno pismo richiesta, sollecito

2. bibl.
Sveto pismo Bibbia, Sacra Scrittura

3. star. atto:
darilno, notarsko pismo atto di donazione, atto notarile
ženitno pismo contratto matrimoniale

4. star. (črkopis) scrittura; alfabeto:
glagolsko pismo scrittura glagolitica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
akreditivna pisma lettere credenziali
jur. dolžno pismo (zadolžnica) obbligazione
pošta ekspresno, letalsko, navadno, priporočeno pismo lettera espresso, per via aerea, semplice, raccomandata
trg. fakturno pismo fattura
banč. kreditno pismo lettera di accredito
rel. pastirsko pismo lettera pastorale
lit. roman v pismih romanzo epistolare
pisma lettere; ekst. epistolario

pobótnica receipt

proti pobótnici on (ali against) receipt
pavšalna pobótnica receipt in full
dati, izstaviti pobótnico za to give a receipt for, to make out a receipt for
napisati, izdati pobótnico to give a receipt, to receipt

póln (-a -o) adj.

1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro

2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale

3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto

4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

pozív appeal; (uraden) summons; (vojaški) call-up; injunction

sodni pozív subpoena, writ (of summons), (z grožnjo kazni) (writ of) subpoena
napisati pozív to draw up a writ
pozív v vojsko, na orožne vaje call-up
izročiti pozív to serve with a summons (ali a writ), to summons
odzvati se, ustreči nujnemu pozívu to obey an urgent summons

pozneje später; nachher, hinterher; (naknadno) nachträglich
5/20 let pozneje 5/20 Jahre danach/später/nachher
čim pozneje spätestmöglich
ne pozneje kot nicht später als, allerspätestens (am 5./um 5 Uhr)
nach- (naročiti nachbestellen, praznovati nachfeiern, napisati nachschreiben, priti nachkommen, zgraditi nachbauen)
obljubiti za pozneje komu kaj (jemanden) auf später vertrösten

poznéjši postérieur , (naknaden) ultérieur, suivant, subséquent

poznejši rodovi les générations futures (ali à venir)
napisati poznejši datum od pravega postdater