Franja

francoščina samostalnik
(francoski jezik) ▸ francia [nyelv]Sopomenke: francoski jezik

holograph [hɔ́ləgra:f]

1. pridevnik
svojeročen

2. samostalnik
svojeročno napisana listina

pravno holograph will svojeročno napisan testament

izjemno prislov
1. (o visoki stopnji) ▸ rendkívül, kivételesen, kiemelkedőenTudi počitek je izjemno pomemben del priprav vrhunskega športnika. ▸ A pihenés is rendkívül fontos része egy élsportoló felkészülésének.Tako službo sem si vedno želel in izjemno uživam v njej. ▸ Mindig is ilyen munkára vágytam, és rendkívül élvezem.
2. (o visoki kakovosti) ▸ kiválóan, nagyszerűen, kivételesenVsi so svojo nalogo opravili izjemno. ▸ Mindannyian kiválóan végezték el a feladatukat.
Počutim se izjemno, saj sem vedno sanjal o zmagi na zadnji etapi Toura. ▸ Nagyszerűen érzem magam, mert mindig is arról álmodtam, hogy megnyerem a Tour utolsó szakaszát.
Nagrado je prejel režijski prvenec, ki ga je žirija označila za pretresljiv, izjemno napisan in odigran film. ▸ A díjat a rendezői debütálásáért kapta, amelyet a zsűri megható, nagyszerűen megírt és eljátszott filmnek nevezett.

kož|a [ó] ženski spol (-e …)

1. anatomija die Haut, -haut (človeška Menschenhaut, na glavi Kopfhaut, na obrazu Gesichtshaut, mešana Mischhaut, problematična Problemhaut, trda Hornhaut, žametno mehka Samthaut)
nečista koža unreine Haut
živalstvo, zoologija živa/odrta: die Haut, -haut (bivolja Büffelhaut, kačja Schlangenhaut, konjska [Roßhaut] Rosshaut, kravja Kuhhaut, krokodilja Krokodilhaut, levja Löwenhaut, medvedja Bärenhaut, ribja Fischhaut, slonova Elefantenhaut, živalska Tierhaut); (krzno) das Fell, -fell (kozja Ziegenfell, medvedova Bärenfell, severnega medveda Eisbärenfell, ovčja Schaffell, Lammfell, telečja Kalbsfell, tigrova Tigerfell)
… kože Haut-
(barva die Hautfarbe, nega die Hautpflege, pordelost die Hautrötung, poškodba die Hautverletzung, tip der Hauttyp, čiščenje die Hautreinigung, draženje die Hautreizung; vnetje die Hautentzündung)
medicina lupljenje kože die Häutung, v luskah: die Abschuppung, die Schuppung
olje za nego kože das Hautöl
sredstvo za nego kože das Hautpflegemittel
v barvi kože fleischfarben, hautfarben
za čiščenje kože hautreinigend

2.
živalstvo, zoologija jadralna koža die Gleitfläche

3. (lupina) die Haut, die Pelle; (kožica) na mleku, marmeladi ipd.: die Haut; pri slanini: die Schwarte, Speckschwarte
|
figurativno sama kost in koža (ga je) (er ist) knochendürr, (er ist) nur noch Haut und Knochen
imeti debelo kožo eine dicke Haut haben, figurativno dickfellig sein, ein dickes Fell haben
figurativno braniti svojo kožo sich seiner Haut wehren
figurativno kričati, kot bi (mu) kožo drli schreien wie am Spieß
figurativno nositi kožo naprodaj seine Haut zu Markte tragen
figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen
figurativno reševati svojo kožo seine (eigene) Haut retten
figurativno tvegati kožo seine Haut aufs Spiel setzen, Leib und Leben wagen
figurativno ustrojiti (komu) kožo (jemanden) vertrimmen, (jemandem) das Fell ausgerben
do kože bis auf die Haut
moker: bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt
iz kože aus der Haut
skočiti iz kože aus der Haut fahren
figurativno človek bi skočil iz kože es ist zum Verrücktwerden, es ist um aus der Haut zu fahren
ne moči iz svoje kože nicht aus seiner Haut herauskönnen, nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
čoln iz kože das Fellboot
na kožo auf die Haut
figurativno (biti) napisan na kožo vloga: auf den Leib geschrieben (sein), program: wie auf den Leib geschneidert (sein)
na koži auf der Haut
na goli koži auf bloßer Haut, auf der bloßen Haut
na lastni koži auf der eigenen Haut, hautnah
figurativno izkusiti na lastni koži am eigenen Leib erfahren
pod kožo unter der Haut/unter die Haut
figurativno iti pod kožo (do živega) unter die Haut gehen
strah: in die Glieder fahren
s kožo mit der Haut
s tanko/debelo kožo dünnhäutig, dickhäutig
s kožo in kostmi mit Haut und Haar
biologija obdan s kožo umhäutet
v koži in der Haut
figurativno ne biti v dobri koži in keiner guten Haut stecken
(ne) počutim se dobro v svoji koži mir ist (nicht) wohl in meiner Haut
ne bi hotel biti v njegovi kož ich möchte nicht in seiner Haut stecken
volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
vživeti se v čigavo kožo sich in (jemandes) Rolle versetzen
za kožo für die Haut
ugoden za kožo hautschonend, hautfreundlich
škodljiv za kožo hautschädigend
neškodljiv za kožo hautverträglich

lastnoroč|en [ô] (-na, -no) podpis ipd.: eigenhändig; (lastnoročno napisan) [selbstverfaßt] selbstverfasst, [selbstgeschrieben] selbst geschrieben
ne lastnoročen fremdhändig

latinščina samostalnik
(jezik) ▸ latin [nyelv]Na vsaki strani je prilepljena samo ena posušena rastlina, njeno ime pa je zapisano v latinščini. ▸ Mindkét oldalra csak egy préselt növényt ragasztanak, a nevét pedig latinul írják oda.
Povezane iztočnice: pogovorna latinščina, srednjeveška latinščina, klasična latinščina, ljudska latinščina

Leib, der, (-/e/s, -er) telo; život; Baukunst, Architektur trup; am eigenen Leib erfahren izkusiti na lastni koži; am Leibe na telesu, na sebi; am ganzen Leibe zittern drgetati po vsem telesu; auf den Leib geschrieben sein biti napisan na kožo/na hrbet; auf den Leib geschnitten sein stati kot ulit; auf den Leib rücken jemandem biti vsiljiv; kein Hemd auf dem Leib haben biti gol in bos; bei lebendigem Leibe pri živem telesu; gut bei Leibe sein biti dobro podložen; Straftat: gegen Leib und Leben Recht zoper življenje in telo; nichts im Leibe haben biti tešč/lačen; kein Herz im Leibe haben biti brez srca; den Teufel im Leibe haben imeti hudiča v sebi; mit Leib und Seele z dušo in telesom; um den Leib fassen prijeti okrog pasu; sich etwas vom Leib reißen strgati s sebe; sich vom Leib halten jemanden držati proč od sebe, otepati se (koga); bleib mir vom Leibe! pusti me na miru, daj mi mir (s tem)!; vor den Leib stoßen suniti v prsa; zu Leibe rücken/gehen iti nad, lotiti se koga/česa; Leib und Seele zusammenhalten privezati dušo; ein Leib und eine Seele sein živeti v najlepši slogi

napísati to write (down); to take down in writing; to inscribe

napísati do konca to finish writing
napisan s pisalnim strojem (natipkan) typewritten

nemščina samostalnik
(nemški jezik) ▸ német [nyelv]Sodeč po Guinnessovi knjigi rekordov iz leta 1996 je to najdaljša beseda v nemščini. ▸ Az 1996-os Guinness Rekordok Könyve szerint ez a leghosszabb szó a német nyelvben.
Sopomenke: nemški jezik
Povezane iztočnice: avstrijska nemščina, nizka nemščina, visoka nemščina, pensilvanska nemščina, srednja visoka nemščina, stara visoka nemščina, švicarska nemščina

perzijščina samostalnik
(jezik) ▸ perzsa [nyelv]Sopomenke: perzijski jezik

pluma ženski spol pero; perje; peresna cev, tulec; pisalno pero, jekleno pero; figurativno stil; pisatelj; perorisba; ljudsko premoženje, bogastvo; domače prdec

pluma de acero, pluma metálica pisalno (jekleno, kovinsko) pero
pluma de ave ptičje pero
pluma de dibujo risalno pero
pluma estilográfica, pluma fuente nalivno pero
pluma Redis redis pero
pluma para redondilla pero za okroglo pisavo
buena pluma dober pisatelj
dibujo a pluma perorisba
como una pluma peresno lahek
de la mano y pluma lastnoročno napisan (podpisan)
dejar correr la pluma pisati brez premisleka
escribir al correr de la pluma (ali a vuela pluma) hitro pisati
hacer a pluma y a pelo spreten, za vse poraben biti; na mestu se odločiti
llevar la pluma a uno pisati po diktatu neke osebe
saber un poco de pluma imeti nekaj izobrazbe
tener pluma bogat biti
plumas de adorno okrasna (nakitna) peresa
sombrero de plumas klobuk s peresom
dejar las plumas vstati iz postelje
mudar las plumas goliti se (ptiči)
vestirse de plumas ajenas (o)krasiti se s tujim perjem

prispev|ek¹ [é] moški spol (-ka …) der Beitrag (diskusijski Diskussionsbeitrag, posebej za ta namen napisan Originalbeitrag, posebni Sonderbeitrag)

rób² (mize) edge; (prepada, groba itd.) brink; (ceste) roadside, verge; (strani) margin; (mesta itd.) outskirts pl, confines pl; (gozda) border, margin, pesniško marge; figurativno verge; (kozarca, klobuka) brim

čisto na róbu on the verge of
na róbu propada (vojne) on the verge of ruin (of war)
do róba poln brimful
čez rób poln full to the brim, brimful
napisan na róbu (obroben) marginal
kot (je) ob róbu (zapisano) as per margin
na róbu dobrega okusa on the margin of good taste
biti na róbu histerije to be on the verge of hysterics
na (skalnem) róbu griča on the brow of the hill
napolniti do róba to fill to the brim
napraviti rób (zarobiti) to hem
privesti na rób to lead to the brink (of)
postaviti se po róbu to make a stand against, to get up on one's hind legs

rôčno² adv. manualmente, a mano:
ročno izdelan manufatto
ročno napisan scritto a mano

Sache, die, (-, -n) stvar; (Angelegenheit) zadeva (tudi Recht); figurativ reč, vprašanje; (kilometer) na uro (mit 100 Sachen s 100 na uro); Sachen, pl , reči (schöne, preiswerte, warme Sachen lepe, poceni, tople reči) ; Recht bewegliche/unbewegliche Sachen premičnine/nepremičnine, premična/nepremična lastnina; scharfe Sachen pikantne jedi/žgane pijače; die tollsten Sachen najbolj neverjetne reči; meine/seine Sache moja/njegova stvar; die Sache der anderen/Jugend stvar drugih/mladine; große/leichte Sache velika/lahka reč; nette Sache lepa reč; in Sachen v zadevi; die gerechte Sache pravična stvar; eine andere Sache/eine Sache für sich drugo vprašanje/vprašanje zase; eine (ganz) andere Sache figurativ vse kaj drugega; in der Natur der Sache v naravi stvari; eine abgekartete Sache vnaprej dogovorjena zadeva; eine beschlossene Sache sklenjena stvar; das ist so eine Sache težko je; die Sache ist die, [daß] dass ... stvar je v tem, da ...; seine sieben Sachen packen pobrati svoje reči/svojih pet češpelj; nicht jedermanns Sache sein ni vsakemu pogodu/po okusu/na kožo napisan, ne ustreza splošnemu okusu; seine Sache verstehen spoznati se na svoj posel; seine Sache gut machen dobro opravljati svoj posel; nichts zur Sache tun ne biti pomemben; unverrichteter Sache ne da bi kaj opravil/opravila/opravili; mit jemandem gemeinsame Sache machen biti s kom v komplotu; sich seiner Sache [gewiß] gewiss/sicher sein zanesti se na svoj prav; (nicht) bei der Sache sein (ne) biti pri stvari; bei der Sache bleiben ostati pri stvari/predmetu obravnave; zur Sache kommen priti do stvari/pravega predmeta; zur Sache! k stvari!; zur Sache, Schätzchen! pljuni v roke!; mach keine Sachen! ne seri ga!; Erstaunen: daj no!; Sachen gibt's! Kaj takega!

sermō -ōnis, m (morda iz serere¹; nekateri razlagalci besedo izpeljujejo iz kor. *su̯er- govoriti; prim. got. swaran = stvnem. swerien, swerren = nem. schwören, ang. answer odgovor, sl. svariti)

1. pomenek (med več osebami), pomenkovanje, izmenjava mnenj (stališč), razprava, pogovor, razgovor (do katerega pride slučajno, ne po dogovoru, kar zaznamuje beseda colloquium), pogovarjanje, razgovarjanje, govorica: ENN. AP. GELL., CAECIL. AP. GELL., PL., TER., TIT. AP. NON., S. FR., Q. idr., sermonem habere (conferre, instituere) cum aliquo CI., longior ab Ambiorige instituitur sermo C., sermo et familiaris et cotidianus CI., comis sermo T., iocosus H., sermonem ordiri CI., oritur sermo de aliqua re H., multi et illustres et ex superiore et ex aequo loco semones habiti CI. EP. moje številne nedvoumne izjave (besede), ki sem jih izustil tako na sodnem odru kot tudi v vsakdanjem življenju, sermo Abdalonymi CU. izjava, besede, izustilo, multa ibi tota die in concilio sermonibus iactata erant L., iucundus mihi est sermo litterarum tuarum CI. EP. pis(me)na izmenjava mnenj s teboj; meton. predmet (tema, vsebina) pogovora (pogovarjanja) ali govorice: nunc per urbem solus (sc. filius meus) sermoni omnibust PL. zdaj se plete (o mojem sinu) po vsem mestu govorica, zdaj se o njem širi govorica (širijo govorice), zdaj vse mesto govori o njem, nunc inter eos tu sermo es PR., Cataplus ille Puteolanus sermo illius temporis CI. o katerem je v tem času vse govorilo, medici ... ad Dionysium filium sermonem rettulerunt N. vsebino pogovora.

2. occ. učen pogovor, učen razgovor, učena razprava, učeno razpravljanje, učena izmenjava mnenj (stališč), učeno izmenjavanje mnenj (stališč), učeno besedovanje, učena debata, učena diskúsija (diskusíja), učeno diskutiranje, disput, disputacija, disputiranje, učeni pretres, učeno pretresanje, učeni prepir, dialog, konverzacija, predavanje: Q. idr., exposuit (sc. Scaevola) nobis sermonem Laelii de amicitia habitum ab illo secum et cum ... C. Faunio CI., in quo (sc. circulo) aut de re publica disputaretur aut de philosophia sermo haberetur N., quamquam Socraticis madet sermonibus H., sermones, quos scripsit (sc. Plato) GELL.

3. pogovorni (razgovorni, občevalni) jezik, miren (pogovoren) način pogovora (besedovanja) (naspr. contentio), vsakdanja govorica, vsakdanji govor, naravna govorica, preprosta, nevezana beseda, proza (naspr. vezana beseda), preprost govor: in argumentis Caecilius poscit palmam, in ethesin Terentius, in sermonibus Plautus VARR. AP. NON., mollis est oratio philosophorum et umbratilis ... Itaque sermo potius quam oratio CI., contentio tribuitur disceptationibus indiciorum, contionum, senatūs; sermo in circulis, disputationibus, congressionibus familiarium versatur CI., sermo est oratio remissa et finitima cotidianae locutioni CORN., si quis scribat, uti nos sermoni propiora H., soluta oratio, qualis in sermone et epistulis Q., vox sermoni proxima Q., supra modum sermonis attolli Q., usque eo naturale est paulatim incitari, ut litigantes quoque a sermone incipiant, ad vociferationem transeant SEN. PH., ut rursus vaces sermoni, quem apud municipes meos habui PLIN. IUN.; meton. v pogovornem jeziku, v preprosti besedi napisan spis, pri H. satire in pisma: nostrorum sermonum iudex H. (o svojih satirah), nec sermones ego mallem repentes per humum H. (o svojih pismih, epistulae), ille (sc. delectatur) Bioneis sermonibus (= satiris) H.

4. govorica (govorice) = govorjenje (ljudstva), glas: vulgi CI. EP., sermo atque fama CI., vix feram sermones hominum CI., ut propter eum in sermonem hominum atque in tantam vituperationem veniret CI. da bi prišel ljudem v zobe, sermones lacessere C. sprožiti (sprožati, (raz)širiti) govorice, dare sermonem alicui CI. ali sermones praebere aliis L. da(ja)ti komu (drugim) priložnost (možnost, povod) za govorice (govorjenje), materiam sermonibus praebere T., dissipatur sermo totā Asiā CI., haec (sc. fama) cum multiplici populos sermone replebat V., nil dignum sermone canere H.; pesn. = pravljica, bajka: sermones utriusque linguae (sc. grškega in latinskega) H.

5. jezik = način govorjenja ali izražanja, govorjenje, izražanje, govor, govorica, beseda, slog, idiom: SEN. PH. idr., proletarius PL., plebeius CI., delicatus, elegans, festivus CI., rusticus, urbanus L., humilis, pedester H., cotidianus Q., elegantia sermonis CI., sermonis error CI. napačno izražanje, finit ergo in Catulo sermo Latinus CI., suavitas sermonis Latini N.; meton. posamezen izraz, stavek: ICTI., POMP., SERV., non possum exprimere sermonibus MIN.; occ. jezik, ki ga kdo govori, narečje, dialekt: sermone debemus uti, qui natus (po nekaterih izdajah innatus) est nobis CI. ki nam je prirojen, ki je naš materni jezik = nativus sermo CU., gentes dissonae sermone L., sermo Persarum N., libri ... Graeco sermone confecti N., sermo patrius H., sermonis patrii egestas LUCR., sermo humanus ali sermo hominum PLIN., lusciniae Graeco atque Latino sermone dociles PLIN.

6. govorni običaj, govorna navada, običaj (navada) govorjenja, jezikovna raba: rectus ICTI., vulgi sermone mons significatur ICTI.

7. pridiga: ECCL.

Opomba: Nom. sg. sermō (H., LUCR.), poznejši pesniki merijo sermŏ (npr. IUV.).

stròj engine; machine

stròji pl machinery
parni steam engine
pisalni stròj typewriter
šivalni stròj sewing machine
mlatilni stròj threshing machine
stròj za računanje calculating machine
ladijski stròj marine engine
kosilni stròj, kosilnica mowing machine, mower
peklenski stròj infernal machine
pralni stròj washing machine, washer
nemški vojni stròj the German war machine
obdelovalni stròj machine tool
tiskarski stròj printing press
kolníca za stròje engine shed
konstruktor stròjev machine (ali engine) designer
okvara stròja engine trouble
graditelj stròjev engine (ali machine) builder
prostor za stròje machine shop
tovarna stròjev engine factory
napisan s stròjem typed, typewritten
pisati s pisalnim stròjem to type, to typewrite
šivati na šivalnem stròju to sew on a sewing machine, to machine
temeljito pregledati stròj to overhaul a machine
preobremeniti stròj to overload a machine

svojerôčno adv. di propria mano:
jur. svojeročno napisan testament testamento olografo

sȳcophanta (sūcophanta) -ae, m (tuj. συκοφάντης iz gr. σῦκον figa, smokva in φαίνω naznanjam, razkrivam) sikofánt = „ovajalec smokev“, „ovaduh tihotapcev smokev“ (tistih, ki proti prepovedi izvažajo smokve iz Atike). Beseda je menda nastala v času Solonove zakonodaje. Na področju poljedelstva je Solon od pridelkov dovolil tujcem prodajati samo olje, izvoz drugega blaga pa je prepovedal. Določil je, naj arhont kršitelje prekolne, če pa tega ni storil, je moral sam v državno blagajno plačati 100 drahem (ta zakon je bil napisan na prvi tabli Solonovega zakonika). Verjetno je bil prepovedan tudi izvoz smokev in ovaduhov, ki so prijavljali tihotapce, se je oprijel naziv „sikofanti“. Od tod

1. dobičkaželjen tožnik, spletkarski (kovaren, rovarski) obtoževalec ali obrekovalec, spletkar, kovarnik, rovar, slepar, lopov, baraba, intrigant, obrekovalec: Pl., Ter., Gell. idr.

2. metaf. včasih = zvijačen priliznjenec (prilizovalec), prislinjenec, zajedalec (zajedavec), parazit: Prud., nimis hic scitust (= scitus est) sycophanta Pl., tum sycophantae … plurumei (= plurimi) in hac urbe habitant Pl.