Franja

(spōns), spontis, f (prim. stvnem. spanst nagon, mik, vaba, spanu mikati, vabiti, spannu napenjati, gispanst draž, prevara, nem. Gespenst, Spanferkel, widerspenstig, abspenstig) svobodna volja, prosta volja, samovolja, svoja volja, gonilna sila, nagon, gon; klas. se je uporabljal le abl. sg., poleg njega neklas. tudi še gen. sg.

I. abl. sponte

1. po volji koga, z dovoljenjem koga, z dovolitvijo (privolitvijo, pritrditvijo) koga: deditionem magis popularium quam sua sponte fecerat Cu., sponte dei Val. Fl., deorum Lucan., naturae suae Plin. po nagonu (nagibu), Antonii, Caesaris, legatorum, litigatoris T., quod contra instituta Augusti, non sponte principis Alexandriam introisset T.; s praep. ab ali de (po): a sponte, ab eadem sponte, a qua sponte, de sponte eius Varr., de tua sponte Cotta ap. Char.; tudi sine sponte suā Varr.

2. večinoma in klas. le v zvezi s svojilnim zaimkom meā, tuā, suā, nostrā, vestrā sponte
a) po svoji volji, iz svoje volje, svojevoljno, rade volje, radovoljno, iz lastnega nagiba, iz lastnega vzgiba, po svoji glavi, po lastnem vzgibu, sam od sebe, brez tuje pomoči, prostovoljno, samostojno, hotoma, hote, nalašč, namerno, namenoma (naspr. coactus, iussus, rogatus, ab aliquo provocatus, ex necessitate, casu ipd.): Luc. ap. Varr., Ter., Varr., Iust. idr., meā sponte feceram, tuā sponte facere Ci. ep., quod suā sponte pateretur Ci., non suā sponte, sed eorum auxilio Ci., neque id meā sponte (sc. prospexi) Ci. ep. sam od sebe, po svoji pameti, transisse Rhenum sese non suā sponte, sed rogatum et arcessitum a Gallis C., suā sponte expergisci L., venenum suā sponte sumere N., id est … quaesitum, praecipitata esset ab eo uxor an se ipsa suā sponte iecisset Q.; pesn. in poklas. tudi sponte meā, tuā itd.: H., me si fata … paterentur … sponte meā componere curas V., sponte nostrā velut donantes Q.; pesn. in neklas. samo sponte: Cels., Sen. ph., Plin., Suet. idr., Italiam non sponte sequor V., ad terram non sponte fluens V. ne prostovoljno = proti svoji volji, sponte tamen properant alii subducere remos O., nec illum sponte extinctum, verum inmisso percussore T., sponte an oblitus (sc. praetermiserit) ignoro Macr. hote ali pozabivši; metaf. (o neživih subj.) sam od sebe: O., Petr. idr., suā sponte, nulla adhibita vi, consumptus ignis extinguitur Ci., ex loco superiore, qui prope suā sponte in hostem inferebat L., cures: … stellae sponte suā iussaene vagentur H., (sc. arbores) ipsae sponte suā veniunt V., sponte suā quae fiunt in aëre Lucr., quod terra crearat sponte suā Lucr., sponte natis ali Arn. živeti ob samoraslem, hraniti se s samoraslim; poznolat. sponte propriā = suā sponte: sponte se propriā dare (predati se) Amm., nusquam a veritate sponte propriā digredi Amm.
b) na svojo roko, na svojo odgovornost, svojevoljno, sam od sebe, sam po sebi, po svoji moči, sam, samostojno: cum illa civitas cum Poenis suo nomine ac suā sponte bellaret Ci., iniussu populi, tuā sponte iura mutavisti Ci., cum … oppidani autem etiam suā sponte Caesarem recipere conarentur C., his cum suā sponte persuadere non possent C., Romam ipse … rediit, sive ipse sponte suā, … sive senatūs consulto accitus L.; tudi brez zaimka: committere bellum sponte Sil.
c) sam na sebi, sam po sebi, sam zase, (kar) naravnost, prav (o neživih subj.): res, quae suā sponte scelerata est Ci., virtus suā sponte laudabilis Ci., an est aliquid, quod te suā sponte delectet? Ci.
d) prvi, ne da bi imel kak zgled pred seboj (pred očmi), brez vzôra (vzornika): quod Verres suā sponte instituisset Ci. —

II. gen. spontis v zvezi suae spontis (sc. esse) svoje volje (biti), po svoji volji, svojevoljen, samostojen, sam po sebi, sam svoj (biti): homo, qui suae sponte est Cels., sic despondisse animum quoque dicitur ut despondisse filiam, quod suae sponte statuerant finem Varr.; (o neživih subj.): cytisus est … suae sponte Col. samorasla, suae sponte aqua Col. sama od sebe tekoča.

Opomba: Nom. sg. spōns navajata sicer Aus. in Char., a ga ne izpričujeta.

vôljno prisl.
1. z voljo, zlepa: ako ne ide voljno, neka ide nasilu
2. z voljo, od srca, iz srca: niti je on više pričao onako voljno, niti smo ga mi pazljivo slušali
3. hote, namenoma, zavestno: pesimistički gledaju na život, pa ga se često i voljno oslobađaju
4. voj. prosto (komanda, ko vojaki lahko zapuste vrsto in se razkrope); na mestu voljno (komanda, ko vojaki sproščeno stoje v vrsti)

volutamente avv. namenoma, hote

навми́сне, навми́сно присл., nalàšč prisl., naménoma prisl., namérno prisl.

нарочно nalašč, namenoma; nakljub; na videz;
как н. kot nalašč

преднамеренно namenoma, nalašč

сознательно zavestno, namenoma, hote

спеціа́льно присл., posébno prisl., speciálno prisl., naménoma prisl.

умышленно namenoma, nalašč

desoír* (glej oír) namenoma preslišati; ne upoštevati

desoír una súplica ne uslišati prošnje

enmudecer [-zc-] onemeti; namenoma molčati

ignore [ignɔ́:] prehodni glagol
prezreti, ne meniti se za, ne vedeti, namenoma ne poznati, ignorirati

pravno to ignore a bill of indictment zavrniti obtožbo kot neosnovano

intentionnel, le [-nɛl] adjectif nameren, premišljen, nameravan, namenoma narejen; zavesten

délit masculin intentionnel nameren prestopek

rope² [róup] prehodni glagol & neprehodni glagol
pritrditi (povezati, zvezati) z vrvjo, navezati (se) v navezo; nanizati na vrv(ico)
figurativno pritegniti, premamiti koga (into v)
šport zadrževati konja, namenoma počasi jahati ali teči; ne razviti vseh svojih moči (o tekaču); postati židek (pivo, vino)

roper [róupə] samostalnik
vrvar, izdelovalec vrvi; zavijač; metalec lasa
šport kdor namenoma izgubi v tekmi

sophisticate [səfístikeit]

1. prehodni glagol & neprehodni glagol
predstaviti (prikazati) sofistično, izkriviti, popačiti, preobračati, (po)kvariti (kakovost vina, enostavnost, naravnost), napraviti nenaravno ali izumetničeno; namenoma delati napačne sklepe, posluževati se sofizmov pri sklepanju

2. samostalnik
(redko) izkušena oseba

3. pridevnik (redko) ➞ sophisticated

wink² [wiŋk] prehodni glagol
izraziti (privolitev) s pomežikanjem; hitro zapreti in odpreti (oči); zadrževati
neprehodni glagol
treniti z očmi, (za)mežikati, zamižati, zatisniti oči, eno oko (at ob)
ne hoteti videti, namenoma biti slep, ignorirati; migljati, migotati

to wink at s.o. pomežikniti komu
to wink at an insult ignorirati (preiti) žalitev
to wink away one's tears zadrževati solze

ненамеренно ne namenoma, brez namena, nehote

самострел m (hist.)

1. samostrel, lok za proženje strelic, kamenja;

2. (gov.) vojak, ki se namenoma sam rani

Absicht, die, (-, -en) namen, namera; mit Absicht namerno, namenoma; in der Absicht z namenom da