lúknja (-e) f
1. buca, buco:
zakrpati luknjo v nogavici rattoppare il buco della calza
ključavnična luknja buco della serratura
luknje od moljev intarmatura
2. pren. (vrzel) lacuna, vuoto:
v njegovem znanju je dosti lukenj le sue conoscenze sono piene di lacune, sono lacunose
3. (bivališče živali) buco, tana:
mišja luknja buco di topo, topaia
4. pren. (slabo stanovanje) buca, stamberga
5. pren. (zapor, ječa) gattabuia, galera:
spraviti, vtakniti v luknjo ficcare in gattabuia
6. pren. (samoten kraj) casa del diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti luknjo v žepu essere al verde
poiskati, najti luknjo v zakonih cercare, trovare una lacuna nelle leggi
narediti luknjo v zrak fallire, fare cilecca, fare padella
zamašiti nekaj lukenj tappare alcuni buchi
pregledati, pretakniti vsako (mišjo) luknjo guardare, frugare per ogni dove
gozd. sečnja na luknje disboscamento a radure
Zadetki iskanja
- mačji kašelj frazem
(lahka naloga; malenkost) približek prevedka ▸ kismiska, gyerekjáték, pofonegyszerű
Najti zaposlitev ni mačji kašelj. ▸ Munkahelyet találni nem gyerekjáték.
Biti mama je težko delo, igralstvo je proti temu mačji kašelj. ▸ Anyának lenni nehéz dolog, a színjátszás ehhez képest kismiska. - maščevánje vengeance, revenge, zastarelo avengement
kot (za) maščevánje za as vengeance for
krvno maščevánje blood feud
to bo moje maščevánje that will be my revenge
hlepeti po maščevánju to thirst for revenge
izpostaviti se maščevánju kake osebe to lay oneself open to someone's vengeance
skušati si najti (se maščevati) nad kom to seek vengeance upon someone
tak pokol vpije po maščevánju such slaughter cries (ali calls) to heaven for vengeance - milost1 ženski spol (-i …)
1. die Gnade
akt milosti der Gnadenerweis, Gnadenakt (tudi pravo)
religija Gospodova milost die Gnade des Herrn
posvečujoča milost heiligende Gnade
dejavna milost die Tatgnade, tätige Gnade
brez milosti gnadenlos
iz milosti gnadenweise
na milost in nemilost auf Gnade und/oder Ungnade
na milost in nemilost prepuščen komu/čemu ein Spielball des … sein
prositi za milost um Gnade bitten, um sein Leben bitten
ne najti milosti v očeh koga vor jemandes Augen keine Gnade finden
2.
Vaša milost [Euer] euer Gnaden - mir3 moški spol (-u …)
1. (pokoj, tihota) die Ruhe
večni mir die ewige Ruhe
mir pred viharjem die Ruhe vor dem Sturm (tudi figurativno)
mir narave (mirna tihota) der Friede der Natur
2. (tišina) die Ruhe
dati mir (biti tiho) Ruhe geben/halten
mir, prosim! Ruhe, bitte!
mir! Ruhe!/ still!
3. (počitek, nevznemirjanje) die Ruhe (malce miru kurze Ruhe)
dati mir komu: (jemandem) Ruhe geben/(jemanden) im Frieden lassen
ne dati miru komu: (jemandem) keine Ruhe lassen
zadeva: (jemanden) nicht ruhen lassen
dajte mi mir ich möchte meine Ruhe haben
ne imeti miru pred keine Ruhe haben vor
najti (svoj) mir zur Ruhe kommen
pustiti na miru in Ruhe lassen
biti pri miru ruhig sein, stillstehen, stillhalten
pustiti kaj pri miru etwas in Ruhe lassen, die Finger von etwas lassen
figurativno zaradi ljubega miru um des lieben Friedens willen
4.
(dušni) mir (ravnotežje) die Ruhe (stoični stoische, neomajni unerschütterliche, poosebljeni die Ruhe selbst), -ruhe
(neomajen Bierruhe), die Gelassenheit; die [Gefaßtheit] Gefasstheit, die Fassung; (flegmatičnost) die Geruhsamkeit
dušni mir die Seelenruhe, der Seelenfriede
biti poosebljen mir die Ruhe selbst sein, die Ruhe weghaben
brez miru ruhelos
5.
(potrebni) mir za kaj: die Muße
manjka mi časa in miru za X es fehlt mir Zeit und Muße für X
6.
mir srca Frieden des Herzens
7.
religija Knez miru der Friedensfürst
mir z vami! Friede sei mit euch!
naj počiva v miru! ruhe in Frieden!
Počivaj v miru Ruhe sanft!
Bog mu daj večni mir Gott hab ihn selig - mír (-ú) m
1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace
2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia
3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie
4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace
5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra - mogoče1 [ó]
1. (možno) möglich
kolikor mogoče hitro, veliko …: so (schnell/viel) wie/als möglich
če le mogoče womöglich, moraš: tunlichst
če je le kako mogoče wenn irgend möglich
brž ko bo mogoče sobald als möglich
ali je to mogoče! Ist das die Möglichkeit!
2.
mogoče je (sklepati, najti …) es [läßt] lässt sich (vermuten, finden …), es kann (vermutet, angenommen, gefunden werden)
ni mogoče predvidevati (kdaj pride …) es ist nicht abzusehen, (wann er kommt)
ki ga je mogoče (identificirati, obvladati …) -bar (identifizierbar, beherrschbar), -fähig (navdušiti begeisterungsfähig, razširiti erweiterungsfähig)
ki ga ni mogoče un--bar (identificirati unidentifizierbar, obvladati unbeherrschbar)
ki ga ni mogoče navdušiti nicht begeisterungsfähig, begeisterungsunfähig
ki ga ni mogoče razširiti nicht erweiterungsfähig
3. (morda) vielleicht, unter Umständen, möglicherweise; (eventualno) eventuell, gegebenenfalls
mogoče 5, 10 … etwa 5, 10 …
4. domneva:
ali mogoče (imate, lahko) …? hätten/könnten Sie …?
mogoče je X doma X könnte/dürfte zuhause sein
5. ironično:
ti mogoče? du etwa?
| ➞ → identificirati, obvladati, predvideti, formulirati - mójster master; skilled worker, (v industriji) foreman, pl -men; ZDA boss; šport champion
mójster česa, tenisa an ace at something, at tennis
najti svojega mójstra to meet one's match
vaja naredi mójstra practice makes perfect - mójster maître moški spol , patron moški spol ; (v tovarni) chef moški spol d'équipe ; (v športu) champion moški spol, familiarno as moški spol
koncertni mojster violon moški spol solo appelé à diriger l'orchestre
plesni mojster maître de danse
mojster skaza gâcheur moški spol, bousilleur moški spol, familiarno bâcleur moški spol, saboteur moški spol
svetovni mojster champion du monde
šahovski mojster maître d'échecs
mojster volana as du volant
zidarski mojster maître maçon
postati mojster passer maître
vaja dela mojstra c'est en forgeant qu'on devient forgeron
delo hvali mojstra à l'œuvre on reconnaît l'artisan
najti svojega mojstra trouver son maître (ali à qui parler) - nahajalíšče (-a) n
1. mont. giacimento:
najti, odkriti nahajališče scoprire un giacimento
nahajališča premoga, nafte, plina giacimenti di carbone, di petrolio, di gas
rudno nahajališče miniera
2. arheol. sito di ritrovamento
3. luogo di crescita - najdem ➞ → najti
- najdévati (-am) imperf. glej najti
- najemnik samostalnik
1. (oseba, ki kaj najame) ▸ bérlőpotencialni najemnik ▸ potenciális bérlőnajemnik lokala ▸ bár bérlőjenajemnik stanovanja ▸ lakásbérlőnajemnik prostorov ▸ helyiségek bérlőjenajemnik zemljišč ▸ földbérlőiskati najemnika ▸ bérlőt keresnajti najemnika ▸ bérlőt találpogodba z najemnikom ▸ kontrastivno zanimivo bérleti szerződésživeti kot najemnik ▸ bérlőként éloddati najemniku ▸ bérlőnek kiadnajemnik vozila ▸ kocsi bérlőjenajemnik nepremičnine ▸ ingatlan bérlőjeobveznost najemnika ▸ bérlő kötelezettsége
2. (vojak) ▸ zsoldosvojak najemnik ▸ zsoldosTakšne plačance so Italijani imenovali condottieri ali najemniki. ▸ Az olaszok ezeket a fizetett katonákat condottierinek, azaz zsoldosoknak nevezték.
Francija je najemala plačance že od srednjega veka in najemniki so v njenem vojaškem sestavu ostali tudi v 19. stoletju. ▸ Franciaország a középkor óta vesz igénybe fizetett katonákat, ezek az elszegődött zsoldosok még a 19. században is jelen voltak a katonai struktúrában. - nalet|eti1 [é] (-im) na kaj: stoßen auf (drug na drugega [aufeinanderstoßen] aufeinander stoßen), auftreffen (auf); čisto slučajno: stolpern über; (najti) (etwas) vorfinden, (einer Sache) begegnen
slabo naleteti schlecht ankommen (pri bei)
dobro naleteti es gut treffen, es gut getroffen haben
naleteti na ugoden odmev/na odobravanje Anklang finden
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
naleteti na ovire auf Hindernisse stoßen
naleteti na pravega an den Richtigen kommen, (ki ti je kos) seinen Meister finden - napáka mistake; fault; blunder; defect; error; (groba, zlasti pri izpitu) žargon howler
brez napáke faultless, free from fault; correct
govorna napáka medicina speech impediment, speech handicap, speech defect
lepotna napáka blemish, flaw, disfigurement
računska napáka arithmetical error, mistake, miscalculation
slušna napáka defective hearing
telesna napáka physical defect, infirmity, affliction
podedovana napáka hereditary defect (ali fault)
napáka v materialu flaw (ali defect, fault) in material, poor quality of goods
pravopisna napáka misspelling
tipkarska napáka typing mistake (ali error)
tiskovna napáka misprint, erratum, pl errata, typographic error, printer's error, literal
napáka v pisanju clerical error
za napáke ne odgovarjamo! trgovina errors (and omissions) excepted!
delam slovnične napáke I make mistakes in (ali with) my grammar, pogovorno I get my grammar wrong
delati napáke to make mistakes; to commit errors, to blunder
popraviti svojo napáko to make good one's mistake
napáke se rade vrinejo errors will slip in
najti napáke pri kom to find fault with someone
padati v staro napáko to backslide, to be a backslider
mnogo napák je bilo storjenih z naše strani many mistakes have been committed on our side
imeti iste napáke (v značaju) to be tarred with the same brush
na napákah se učimo one learns by one's mistakes
nihče ni brez napák (figurativno) no one's perfect - naslovljenka samostalnik
1. (prejemnica pošte) ▸ címzett
Nekaj kasneje so ji poskusili vročiti še dodatno potrebno dokumentacijo, vendar naslovljenke ni bilo več mogoče najti. ▸ Valamivel később megpróbálták kézbesíteni neki a további szükséges dokumentációt, a címzettet azonban már lehetetlen volt megtalálni.
Sopomenke: adresat
2. (komur je kaj namenjeno) ▸ címzett
Kadar naslovljenec ali naslovljenka ne bo razumel/-a vsebine, niste izgubili ničesar. ▸ Ha a címzett nem érti meg a tartalmat, ön semmit sem fog veszíteni.
Prešeren te pesmi nikoli ni objavil, morda jo je osebno dobila naslovljenka, kakor tudi morda izvirnik v poljščini. ▸ Prešeren ezeket a verseket sohasem tette közzé, talán személyesen a címzett kapta kézhez őket, ahogy a lengyel eredeti szöveget is.
Sopomenke: adresat - našel ➞ → najti
- nazaj2
1. (na prejšnje mesto) zurück, zurück- (biti [zurücksein] zurück sein, dati zurücktun, zurückstellen, gnati zurücktreiben, hoteti zurückwollen, iti zurückgehen, leteti zurückfliegen, moči zurückkönnen, morati zurückmüssen, zurücksollen, najti zurückfinden, nesti zurücktragen, obesiti zurückhängen, obrniti zurückdrehen, zurückwenden, odbiti zurückwerfen, pasti zurücksinken, zurückfallen, peljati zurückfahren, zurückführen, poklicati zurückrufen, zurückpfeifen, položiti zurücklegen, poriniti zurückschieben, poslati zurückschicken, potegniti zurückreißen, (umakniti) zurücknehmen, postaviti zurückstellen, zurücksetzen, potisniti zurückdrängen, zurückdrücken, zurückstoßen, prestaviti zurückverlegen, zurückversetzen, pripeljati zurückholen, zurückbringen, priti zurückkommen, pustiti zurücklassen, romati zurückwandern, skočiti zurückschnellen, zurückspringen, speljati zurückleiten, spraviti zurückbefördern, zurückschaffen, pospremiti zurückbegleiten, steči zurücklaufen, zurückrennen, stopiti zurücktreten, teči zurückströmen, zurückfließen, zurücklaufen, transportirati zurückbefördern, vreči zurückschleudern, zurückwerfen, zvaliti zurückwälzen); Rück- (pot der Rückweg, polet der Rückflug, tehnika pot der Rücklauf)
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt, auf dem Hin- und Rückweg
figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr aus und ein wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein
2. (v preteklost) zurück, Rück-
korak nazaj ein Schritt zurück, figurativno der Rückschlag
pogled nazaj die Rückschau, der Rückblick
če se ozremo nazaj im Rückblick
pravo učinkovati za nazaj rückwirken
z veljavnostjo za nazaj rückwirkend
za nazaj im Nachhinein
figurativno ni poti nazaj es gibt kein Zurück
3. (vrnjeno) zurück- (brcniti zurücktreten, dati zurückgeben, zurückreichen, dobiti zurückerhalten, zurückerlangen, zurückgewinnen, zurückkriegen, zurückbekommen, drobiž herausbekommen, hoteti zurückwollen, mahniti zurückhauen, nakazati zurücküberweisen, poklicati zurückrufen, poslati zurückschicken, zurückverweisen, zurückleiten, prodati zurückverkaufen, streljati zurückschießen, udariti zurückschlagen, vzeti zurücknehmen, zahtevati wiederfordern, zurückverlangen, zurückfordern, želeti si sich zurückwünschen, sich zurücksehnen)
nazaj k naravi! zurück zur Natur!
4. (ponovno) wieder, wieder- (dati wiedergeben, dobiti wiederbekommen, wiedererhalten, wiedergewinnen, kupiti wiederkaufen, zurückkaufen, wiedererstehen, poslati wiederschicken)
biti nazaj s poti: zurück sein
predvidoma bo nazaj ob wir erwarten ihn/sie zurück/wieder um
5. (prej) heute vor (dva meseca/sedem let nazaj heute vor zwei Monaten/sieben Jahren) - nikjér nowhere; not anywhere
nikjér drugod nowhere else
nikjér ga ni bilo najti he was not to be found anywhere
nikjér tega nisem našel I haven't found it anywhere - odjemálec acheteur moški spol , client moški spol , preneur moški spol ; (za elektriko, plin, vodo) abonné moški spol
odjemalci clientéle ženski spol
stalen odjemalec client attitré (ali régulier), habitué moški spol
najti odjemalca trouver preneur (ali acheteur)
pridobiti novega odjemalca faire un nouveau client
imeti veliko odjemalcev avoir une grosse clientéle