Āfrānius 3 Afranij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:
1. L. Afranius Lucij Afranij, pisec komedij okrog l. 110, izvrsten v šaljivi ljudski igri (fabula togata): Ci., Q., Suet., Afrani toga convenit Menandro H. (ker se je Afranij zgledoval po Menandru).
2. L. Afr., Lucij Afranij, Pompejev legat, konz. l. 60, po bitki pri Tapsu ujet in v neki vojaški vstaji ubit od Cezarjevih vojakov (po drugi razlagi je bil kot vojni ujetnik usmrčen na Cezarjevo povelje l. 46 v Hispaniji): Ci. ep., C., Vell. Od tod adj. Āfrāniānus 3 Afranijev: acies Auct. b. Hisp.; subst. Āfrāniānī -ōrum, m Afranijeva vojska: Auct. b. Hisp.
3. Afr. Burrus Afranij Bur, praefectus praetorio v času ces. Klavdija in Nerona, l. 63 po Kr. pa najbrž zastrupljen od Nerona: T., Suet.
4. Caia Afrania Gaja Afranija, žena senatorja Licinija Bukciona, ki je bila dovolj drzna, da se je tožarila pred pretorjem; zato je njeno ime preg. = drzna ženska: Val. Max., Ulp. (Dig.).
Zadetki iskanja
- aginātor -ōris, m (agina) = qui parvo lucro movetur P. F. (najbrž trgovec na drobno).
- agrēdula -ae, f najbrž rega: Isid.; prim. acrēdula.
- aliōquī in (gl. opombo) aliōquīn, adv. (najbrž star. abl. k aliud quid)
1. v drugem oziru, v drugem, za drugo, sicer: triumphatum de Tiburtibus, alioquin mitis victoria fuit L., milites tantum, qui sequerentur currum, defuerunt, alioqui magnificus... triumphus erat L., si vitiis mediocribus ac mea paucis mendosa est natura, alioqui recta H., erat in eo convivio Cobares... magis professione quam scientia celeber, alioquin moderatus et probus Cu., Aulus in consulatu obiit,... praelautus alioqui famosusque cenarum magnificentia Suet.; quamvis alioqui Lucr., quamquam alioqui Suet., cum alioqui Plin., Plin. iun., Hannibal tumulum... tutum commodumque alioquin, nisi, quod longinquae aequationis erat, cepit L.; videbat tunc immodica libertate abusum, sed alioqui egregium bello virum... occisum Cu., cum ingreditur Paris, solitus alioquin id temporis luxus principis intendere, sed tunc compositus ad maestitiam T.
2. nasploh, sploh, že samo po sebi, že tako, itak: Caesar validus alioquin spernendis honoribus T., non tenuit iram Alexander, cuius alioquin potens non erat Cu., gravis alioquin seditio exarserat T., Asiana gens, tumidior alioqui atque iactantior Q., mors Marcelli cum alioquin miserabilis fuit, tum quod nec pro aetate... L., et alioqui opportune situm et transitus eā est in Labeates L.
3. tudi sicer, sicer še, poleg tega še, vrh tega še: tot alioqui negotiis districtus Q., ordo alioquin sceleris patefactus T., et alioqui Plin., Plin. iun. in vrh tega.
4. drugače, nasproti = v nasprotnem primeru, sicer: Sen. ph., Plin. iun., nam ut illorum officium est docere, sic horum praebere se dociles; alioqui neutrum sine altero sufficiet Q.
Opomba: Obl. alioquin je sicer pogosta, a etimološko ni upravičena, ker so jo najbrž (kakor atquin, ceteroquin) učenjaki naslonili na quin, torej ni jezikovno pravilno nastala zveza iz aliō in quī in poudarjajoče členice ne. - Alyattēs -is, m (Ἀλυάττης) Aliat, Krezov oče, lidijski kralj okrog l. 590: H. (z gen. Alyatteī, najbrž k nom. *Alyatte͡us), Plin.
- alysson -ī, n (gr. ἄλυσσον) bot. „alis“, dobra zoper pasji ugriz, najbrž divji brošč: Plin.
- amalocia -ae, f (najbrž izpeljanka iz gr. ἀμαλός, at. ἁμαλός mehek, nežen) kamilica: Ap. h.
- amalusta -ae, f (najbrž izpeljanka iz gr. ἀμαλός, at. ἁμαλός mehek, nežen) kamilica: Ap. h.
- amethystizōn -ontis, acc. pl. -ontas, m (gr. ἀμεϑυστίζον) po barvi podoben ametistu, skoraj ametistast: carbunculus Plin. najbrž naš vijoličasti rubin.
- amortizirati glagol
1. (o sili ali sunku) ▸ csillapít, enyhít, tompít, felfogamortizirati sunek ▸ lökést csillapítamortizirati udarec ▸ ütést tompítNa kopito smo dodali plastično peto, ki delno amortizira udarce ob tla. ▸ A patára egy műanyag sarkat illesztettünk, amely részben felfogja a járás során keletkező ütéseket.amortizirati šok ▸ sokkot enyhítamortizirati pritisk ▸ nyomást enyhítImejte kakovostne in udobne tekaške copate, ki so vam prav, dobro podpirajo nogo in amortizirajo. ▸ Legyen jó minőségű, kényelmes futócipője, amely jól alátámasztja és védi a lábat.
2. (omiliti) ▸ csillapít, enyhít
In velika mesta nekako amortizirajo vse grozne stvari. ▸ És a nagyvárosok valahogy enyhítik az összes szörnyűséget.
Koalicija s kakšno pomladansko stranko bi bila težja, bi pa najbrž amortizirala precej napetosti v državi. ▸ A koalíció valamely tavaszi párttal nehezebben jött volna létre, de minden bizonnyal sok feszültséget enyhített volna az országban.
3. finance (odpisati vrednost) ▸ amortizál, értékcsökkent, leíramortizirati strošek ▸ költséget amortizál, bekerülési értéket amortizálamortizirati sredstvo ▸ eszközt amortizál, eszközt értékcsökkentamortizirati v celoti ▸ teljes mértékben amortizálKnjigovodsko lahko računalniško opremo amortiziramo v petih letih. ▸ A könyvelésnél a számítógépes felszerelést öt éven belül leírhatjuk.
Zemljišča imajo praviloma neomejeno dobo koristnosti in se zato ne amortizirajo. ▸ A földterületek hasznos élettartama általában korlátlan, ezért nem amortizálódnak.
4. (o povrnitvi vložka) ▸ megtérül, amortizálamortizirati se ▸ amortizálódikDoplačilo 3282 evrov amortizirate že s 50.000 prevoženimi kilometri. ▸ A 3.282 euró kiegészítő összeg már 50.000 megtett kilométernél megtérül.
Vsak učbenik naj bi veljal vsaj tri leta, da se nekako amortizira, saj enoletna izposoja znaša tretjino cene novega učbenika. ▸ Legalább három évig hatályosnak kellene lenni minden tankönyvnek, hogy valahogy megtérüljön az ára, hiszen az egyéves kölcsönzési díj az új tankönyv árának egyharmadát teszi ki. - antesīgnānus -ī, m (ante in sīgnum)
1. voj. „pred zastavami se boreči“, prvoborec, nav. v pl. antesignani; tako so se najbrž imenovali sprva le hastati (ker so pri napadu stopili „ante signa“), ko pa so uvedli razpostavitev vojske po manipulih, so bili antesignani pač hastati in principes (ker so se bojevali pred legijskim orlom, ki je bil pri triarijih): Varr., pugna exorta est... non illa ordinata per principes, hastatos et triarios, nec ut pro signis antesignanus (kolekt.), post signa alia pugnaret acies L. Pri Cezarju prvoborci = pri vsaki legiji izbrana četa kakih 300 mož, ki so bili lahko oboroženi (expediti) in zato vselej pripravljeni za prvi spopad in zanj tudi uporabljani; med njihove naloge je spadalo tudi naglo zasedanje pomembnih krajev: Ci., L., Cu, unius legionis antesignanos occupare eum tumulum iubet C.
2. pren. v sg. prvoborec: fueras in acie antesignanus Ci. (o Antoniju); o razbojniškem poglavarju: Ap. - anthyllion (anthyllium) -iī, n (gr. ἀνϑύλλιον) antilij, najbrž kretska kreša: Plin.; tudi anthyllum -ī, n: Plin.
- antigeriō, adv. (najbrž iz anti [= ante] in gerere) st.lat. = valde: Q., P. F.
- apiastellum -ī, n (demin. apium)
1. bot., najbrž strupena zlatica: Ap. h.
2. bot. = bryōnia: Ap. h. - apiastra -ae, f (apis) ptica, ki zasleduje čebele = merops, najbrž čebelojedec legat: Serv.
- apoculō -āre (najbrž iz gr. ἀποκαλεῖν odpoklicati, od tod v suženjskem jeziku = z mesta ganiti, z mesta spraviti; po drugih iz ap = ab in oculus, torej = izpred oči spraviti): se ap. Petr. spraviti (pobrati) se.
- arabarchēs (alabarchēs) -ae, m (gr. ἀραβάρχης, ἀλαβάρχης) arabarh, alabarh, visok oblastnik aleksandrijskih Judov, najbrž višji carinski uradnik za vzhodno Ponilje proti Arabiji: Iuv.; sarkastično o Pompeju, ki se je ponašal s tem, da je carino izdatno pomnožil: Ci. ep. Od tod arabarchia (alabarchia) -ae, f (gr. ἀραβαρχία, ἀλαβαρχία) arabarhovstvo, alabarhovstvo: Cod. I.
- arcēssō -ere -īvī -ītum (najbrž iz ar [= ad] in facessere prizadevno delati, dobavljati)
1. poz(i)vati, poklicati, poslati po koga: S. idr., arcessit alter consul Siculos Ci., cum me vestra auctoritas arcessierit Ci., factum esse, uti ab Arvernis Sequanisque Germani mercede arcesserentur C., qui... adulescenti negare non potuerit, quin eum (Platonem) arcesseret N., consules extemplo arcessiti L.; izhodišče z abl.: ego litteris Sestium Capuā arcessivi Ci., Corintho colonos arc. N.; s praep.: aliquem ex citeriore Hispania S., ab aratro arcessebantur, qui consules fierent Ci., auxilia a Vercingetorige C., exercitum ab Tanai Cu., aliquem a Gadibus Plin., aliquem de exsilio Asc.; z adv.: undique praesidia S.; smer z acc.: uxorem domum Ter., Aesculapium ab Epidauro Romam L.; s praep.: arc. aliquem ad se Ter., Ci., N., generum ad se arcessi iubet N., aliquem in senatum, in patriam Ci., amicum trans mare Q.; z adv.: domo dudum huc arcessita sum Pl.; namen: Gallorum gentem ad bellum S., aliquem ad laboris societatem Ci., ad evertenda rei publicae fundamenta Gallos Ci., Gallos auxilio (dat. = na pomoč) C., arcessitur lavatum (sup.) interea virgo Ter.; redkeje pren. poslati po kaj: aurum Pl., res transmarinas Ci., sin melius quid (sc. vini) habes, arcesse H., arc. tormenta aut missilia tela T.
2. occ.
a) iz podzemlja pozvati, poklicati: manes coniugis V.
b) nevesto pripeljati v ženinovo hišo: virginem accersant (= arcessant, glej opombo) Ter., quor uxor non accersitur Ter.
c) jur. na sodišče, pred sodnika, na zagovor poz(i)vati, od tod (ob)tožiti, (ob)dolžiti, (o)kriviti; z gen. criminis: aliquem capitis Ci., pecuniae captae S., maiestatis T.; z abl.: innocentem iudicio capitis, aliquem ambitūs crimine, aliquem statuarum nomine Ci., aliquem veneni crimine Suet.; v pozni lat. tudi arc. aliquem in crimen laesae maiestatis Amm. in v pass. z NCI: arcessebantur ministri fuisse Galli ferocientis Amm.; pren.: arc. aliquem inscitiae Nigidius ap. Gell.
3. pren.
a) kaj dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, priskrbeti (priskrbovati), povzročiti (povzročati): quies molli strato arcessita L., quemque sibi tenues nascentem arcessere vitas V., somnum in ossa Pr., somnum medicamentis Cels., gloriam ex periculo Cu.; navleči, nakopa(va)ti si kaj (v slabem pomenu): illic homo a me sibi malam rem (nesrečo) arcessit iumento suo Pl., ne arcessant bellum L., arc. causam sibi mortis Val. Max., mortem Val. Max., mors arcessita Plin. iun.
b) snov, misli idr. iz česa vzeti, jemati, zaje(ma)ti: ab exteris nationibus adscita atque arcessita (sacra) Ci., rivulus arcessitus et ductus ab ipso capite accusationis Ci., comoedia ex medio res arcessit H., zajema iz vsakdanjega življenja, arc. fabulas longe Petr., res extrinsecus, ea aliunde Q. Od tod pt. pf. arcēssītus 3 od daleč vzet (zajet) = prisiljen, pritegnjen: dictum Ci., color Sen. rh., affectatio innata, non arcessita Q., ioci Suet.
Opomba: Soobl.: accersō -ere (po premeni črk iz arcēssō): Ter., N., S. idr.; redkeje (iz pf. arcessivi) arcēssiō -īre, arcessiam, arcessiens, arcessiri Eccl., arcessiretur Front., arcessirentur Suet., arcessier (= arcessiri) Caecil. fr., Ter., in accersīrī: Auct. b. Afr., Front., Macr. - Ariobarzānēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀριοβαρζάνης) Ariobarzan, srednjeazijsko moško ime,
1. okoli l.380 Farnabazov podsatrap v Frigiji, ki se je pozneje uprl svojemu kralju Artakserksu II. in obdržal svoje kapadokijsko-pontsko kraljestvo do smrti (l.336): N.
2. satrap v Perzidi in poveljnik Darija Kodomana; premagal in pregnal ga je Aleksander Vel.: Cu.
3. ime več kapadoških in armenskih kraljev:
a) Ar. I. Φιλορωμαῖος (Rimljanoljub), l.92 od rim. senata postavljen za kralja Kapadokije, vojskoval se je z Mitridatom: Ci., L. epit., Iust.
b) njegov sin Ar. II. Philopator (Filopator, Očetoljub), kapadoški kralj, ki je imel mnogo težav z nemiri in upori svojih podanikov, umrl l.51, najbrž zahrbtno umorjen: Ci., S. fr.
c) njegov sin Ar. III., od rim. senata je bil postavljen za kralja Kapadokije, Ciceronov prijatelj l.51, ko je bil ta pretor v Kilikiji, Pompejev pristaš, l.45 na Kasijev ukaz usmrčen: Ci. ep., C.
č) armenski kralj ob Kristusovem rojstvu: T. - Aristophanēs -is, m (Ἀριστοφάνης) Aristofan,
1. najduhovitejši in najdovtipnejši ter zato najznamenitejši pesnik stare komedije v Atenah, najbrž tudi po rodu Atenec, roj. l.444, umrl l.380: Ci., H. Od tod adj.
a) Aristophanēus (Aristophanīus) 3 (Ἀριστοφάνειος) Aristofanov, aristofanski: anapaestus Ci., metrum slovničarji.
b) Aristophanicus 3 = Aristophanēus: Hier.
2. slavni gr. slovničar iz Bizanca, Eratostenov učenec in učitelj kritika Aristarha: Varr., Ci.
3. Ar. Mallōtēs Aristofan Maložan (= iz Mala v Kilikiji = Mal(l)us,Μαλλός); pisal je o kmetijstvu: Varr.