Franja

fancy¹ [fǽnsi] samostalnik
fantazija, domišljija, predstava; domislek; muhe; poželenje; pristranost, naklonjenost, nagnjenje

a man of the fancy športnik
the fancy navdušenci; navijači
to take (ali please, tickle, strike) s.o.'s fancy ugajati, prikupiti se komu
to take a fancy to s.th. vzljubiti kaj
to have a fancy for rad kaj početi
not to have a fancy for ne marati kaj

fondness [fɔ́ndnis] samostalnik (for)
nagnjenje; pretirana nežnost

gēnio¹ m

1. mitol. genij

2. duh:
buono, cattivo genio dobri, zli duh
essere il buono o il cattivo genio di qcn. biti dobri ali zli duh nekoga, dobro ali slabo vplivati na koga

3. nadarjenost, nagnjenje; genij:
avere il genio dell'arte biti nadarjen za umetnost, imeti smisel za umetnost
è un genio universale vsestransko je nadarjen
genio incompreso iron. nepriznani, nerazumljeni genij

4. genij, značaj, značilnost, izrazita poteza:
il genio della nazione genij nekega naroda, nacionalni značaj

5. všečnost, prijetnost, okus:
è una persona di nostro genio to je človek po našem okusu, ta človek nam je všeč
andare a genio biti všeč
di genio rad

goût [gu] masculin okus; okusnost; figuré čut za lepoto, dober okus; (umetnost) manira, (slovstvo) slog; posebna ljubezen, nagnjenje, smisel, zanimanje; populaire vonj, duh

au goût, du goût de quelqu'un po okusu kake osebe
au goût du jour moden, v modi
avec goût okusno, z okusom
dans le dernier goût moderno, po zadnjem okusu
de haut goût močno začinjen ali soljen, figuré popran
goût pour la peinture smisel za slikarstvo
mauvais goût slab okus
de mauvais goût (figuré) slabega okusa, brez okusa, kičast
par goût iz zadovoljstva, za šalo
c'est affaire de goût to je stvar okusa, naziranja
chacun (à) son goût vsak po svojem okusu, okusi so različni
bon goût dober okus, okusnost
de bon goût dobrega okusa, okusen
des goûts et des couleurs on ne discute pas (proverbe) vsak ima svoj okus
aberration féminin du goût zmota, zabloda okusa
organe masculin du goût organ za okus
plaisanterie féminin de mauvais goût neokusna, slaba šala
goût de l'épargne smisel za varčevanje
goût de l'ordre redoljubnost
goût de la responsabilité smisel, čut za odgovornost
goût de la sensation nagnjenje za senzacije
la crème a un goût krema ima slab okus
la vie n'a plus de goût pour moi nimam več veselja do življenja
avoir le goût de, du goût pour quelque chose imeti veselje, nagnjenje za kaj
n'avoir pas de goût biti brez okusa
avoir un goût de quelque chose imeti okus po čem
avoir un goût de brûlé imeti okus po prismojenem
avoir un goût de revenez-y (familier) biti tako dober, da si človek tega še želi (o jedi)
être de, avoir bon, mauvais goût imeti dober, slab okus
être en goût de imeti veselje, nagnjenost za
mettre quelqu'un en goût zbuditi v kom nagnjenje, željo, veselje za kaj; privesti ga na okus za kaj
(populaire) faire passer le goût du pain à qn ubiti koga
faire perdre à quelqu'un le goût de quelque chose komu kaj zagabiti
prendre goût à quelque chose dobiti okus, nagnjenje, veselje za kaj
prendre goût de quelque chose privzeti vonj po čem

gravitation [grævitéišən] samostalnik
težnost, gravitacija (towards)
težnja, nagnjenje, usmerjenost, tendenca

gusto [gʌ́stou] samostalnik
zastarelo okus
figurativno zadovoljstvo, naslada (for)
nagnjenje (k čemu)

gusto m

1. okus

2. okus; užitek:
un cibo privo di gusto jed brez okusa
fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
mangiare di gusto jesti z užitkom
è di mio gusto po mojem okusu je

3. veselje, zadovoljstvo:
ridere di gusto veselo se smejati
ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati

4. okus, nagnjenje:
sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi

5. okus; čut, občutek:
formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
di buon gusto dobrega okusa
di cattivo gusto slabega okusa, cenen
scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom

habit¹ [hæbit] samostalnik
navada, nagnjenje; (telesna ali duševna) lastnost; obleka (zlasti redovna; tudi uradna, poklicna)
medicina zasvojenost, privajenost
zoologija način življenja
botanika način rasti

habit of body habitus, telesni ustroj
habits of life življenjske navade
eating habits bonton pri mizi
by (ali from) habit iz navade
force of habit moč navade
habit of mind občutje, razpoloženje, duševna lastnost
a lady's habit ženska jahalna obleka
to acquire a habit navaditi se
to act from force of habit iz navade kaj delati
to be in the habit of doing s.th. imeti navado kaj delati
to break s.o. (o.s.) of a habit odvaditi koga (se) česa
to fall (ali get) into a habit navaditi se, priti v navado
to get out of a habit odvaditi se, priti iz navade
to indulge o.s. in a habit vdajati se navadi
to make a habit of it pustiti, da ti pride v navado
it is the habit with me navajen sem

habitude [hǽbitju:d] samostalnik
navada; vedenje, značaj; nagnjenje; telesni ustroj

Hang, der, (-es, Hänge) (Berghang) pobočje, (Steilhang) strmina; einer Terrasse: ježa; (Neigung) nagib, nagnjenost (tudi figurativ), (Vorliebe) nagnjenje; Sport beim Turnen: vesa

impetus -ūs, m (gen., dat. in abl. pl. niso dokazljivi; dat. sing. impetū: Plancius in Ci. ep.; impetere)

1. hitro in silovito prodiranje, drvenje, naval, zalet, zagon, zaletavanje, zaganjanje, lomast, silovitost, pritisk(anje), sila gibanja; o tekanju: ultimas oppidi partes continenti impetu petunt C. v neprestanem tekanju, animalia, quae habent suum impetum Ci. ki se morejo gibati, impetum capere L. zaleteti (zagnati) se; podobno: uno impetu epotare Plin. v enem dušku … ; od tod o vrtenju neba: impetus caeli Ci.; o vodi: impetus maris C., fluminis L., Cu. silni tok; o zraku: impetus ventorum sustinere C. naval viharjev vzdržati; potem sploh o predmetih, ki se premikajo: fert impetus navem V., navis praelata impetu L. ki je mimo šinila (švignila), huc impetus hastam detulerat V.; o ognju: impetus ignis Lucr. sila ognja; tudi o težnosti, ki lahko povzroči gibanje, teža, tlak: magnum impetum habere Vitr. navzdol tiščati (pritiskati), gravescit impetus Lucr.; od tod pren.: totius impetus belli constitit ad Cyzicenorum moenia Ci., i. rerum fortunae Cu.

2. occ. (sovražni) napad, naval, naskok: multitudo eum terrebat clamore, voltu, saepe impetu S., ut eorum … horribiles impetus deprecetur Ci., in Pompeium impetum facere Ci., fit impetus in aliquem Ci. napasti ga; pren.: in bona eius, in fortunas aratorum, in eas tabulas impetum facere Ci. planiti na … , s silo zaseči; poseb. kot voj. t. t.: miles hostium impetum pertimuit Ci., Mithridates in exercitum nostrum impetum fecit Ci., acies uno impetu prosternenda Ci. z enim navalom, hostes primo impetu pulsi C.; prim. zveze: inimicorum impetum propulsare Ci. odbiti, Manlius … Gallorum impetum reppulit, depulit Ci., impetum alicuius retardare, reprimere, comprimere Ci., supprimere L., frangere Ci., impetum dare in hostem, in agrum Romanum L. napasti —, prijeti —, navaliti na koga ali kaj, impetum moenibus excipere Ci. prestreči, impetum ferre C. ali sustinere C., Fl. vzdržati, ubi in omnes partes nequiquam impetūs capti L. ko je bil vsak napad spodletel; od tod pren. kot medic. t. t.: impetus febris Cels. napad (nastop) mrzlice, paroksizem, podagrae Plin., sanguinis Aur. krvotok (krvni udor), i. pituitae in facie Plin. mokri izpuščaj, i. oculorum Plin. vnetje.

3. metaf.
a) zanos, vzlet, polet (duha): ea mihi ad omnem impetum dicendi leviora sunt Ci., in ea oratione nullus impetus esse potest Ci., divino impetu Ci. po božjem navdihu.
b) vzkip(enje), izbruh (čustva, srca), ihta: te ipsum nunc animi quodam impetu concitatum usus flectet Ci., primo gaudentium impetu T., impetus offensionis T. zaradi žalitve razvneta jeza.
c) silno hrepenenje, (na)gon, nagnjenje, vnetost, vnema, gorečnost: de impetu animi loquor Ci., impetu animorum uti Cu., est mihi per saevas impetus ire feras O. žene me; meton. α) zalet = nagel sklep: impetum capere occidendi regis Cu., Neronem adgrediendi T. β) lomast, silovitost, vihravost, strast(nost): non dilectu aut sapientia ducitur ad iudicandum, sed impetu et temeritate Ci., ad omnes affectus impetu rapimur Cu., i. Gracchi T., tribunus plebis omni impetu furoris in eum inruit Ci.

Opomba: Ker je gen. impĕtūs in abl. impĕtū v heksametru nemogoča oblika, uporabljajo pesniki oblike po soglasniški sklanjatvi: impĕtĕ nunc vastó... fertur O., non potuit nubes capere impetis auctum Lucr. Več gl. impes.

inclinación ženski spol nagnjenje, upogibanje; priklon; naklonjenost

inclinación a la ligereza nagnjenje k lahkomiselnosti
ángulo de inclinación naklonski kot

înclináţie -i f

1. nagib, naklon, nagnjenost

2. nagnjenje

inclīnātiō -ōnis, f (inclīnāre)

1. nagnjenje, nagibanje, (pre)gib, upogib(anje): Q., Plin., ingressus, cursus, accubitio, inclinatio, sessio Ci., variae trepidantium inclinationes T., iam inclinatio maris (erat) Sen. ph. morje je bilo že razburkano, je že gnalo velike valove; meton. nagnjenost, upognjenost: vertebrarum, quae in spina sunt, inclinationes Cels., inclinatio caeli Vitr., Gell. nagnjenost zemlje proti tečajema, višina tečaja (prevod gr. κλίμα); enako: incl. mundi Vitr.

2. metaf.
a) premena, menjava, sprememba, preobrat: Iust., T., fieri quaedam ad meliorem spem inclinatio visa est Ci. (podoba tehtnice), minimis momentis maximae inclinationes temporum fiunt Ci., repentina voluntatum inclinatio Ci.; poseb. pomni priložnostna pomena α) izpeljava ali izvajanje besede iz kakega debla: Varr. β) sprememba glasu, dviganje in padanje glasu (kot ret. t. t.): incl. vocis Ci., Q.
b) naklonjenost, nagnjenje, prijaznost: variae in hunc et illum Vitellii inclinationes T.

inclination [inklinéišən] samostalnik
nagnjenost, nagnjenje, nagibanje (to k)
naklonjenost, ljubezen (for do)
matematika, fizika naklon, poševnost, pad, inklinacijski kot
astronomija, fizika inklinacija

inclination [-nasjɔ̃] féminin poklon; nagnjenje, ljubezen

faire une inclination de tête pri-, po-kimati
par inclination iz ljubezni
avoir de l'inclination pour la musique imeti ljubezen do glasbe
mariage masculin d'inclination poroka (zakon) iz ljubezni
profonde inclination globok priklon

inclinazione f

1. naklon, nagib

2. mat. naklonski kot
inclinazione magnetica fiz. magnetna inklinacija
inclinazione dell'asse di rotazione astr. naklon rotacijske osi

3. pren. nagnjenje:
inclinazione allo studio nagnjenje, veselje za študij
avere, sentire inclinazione per qcn. čutiti nagnjenje do koga, biti komu naklonjen, imeti koga rad

inklinácija ž (lat. inclinatio) inklinacija, nagnjenje: inklinacija za alkoholna pića; inklinacija magnetske igle; inklinacija padine

Inklination, die, inklinacija, nagnjenje; naklon

istinto m

1. instinkt, nagon:
istinto di conservazione samoohranitveni nagon

2. vzgib, nagib; nagnjenje:
seguire l'istinto slediti nagnjenju
fare qcs. per istinto narediti kaj nagonsko, brez premisleka