Franja

nakrivljávati -krìvljāvām (se), nakrivljívati -krìvljujēm (se)
1. ukrivljati (se)
2. pomikati (se) na stran
3. nagibati (se)

ob-līquus ali ob-līcus 3, adv. -ē (prim. līmen, līmes, līcium, līmus 3)

1. poševen, na (v) stran, postrani obrnjen, poševno postavljen (ležeč, stoječ), stranski: motus corporis pronus, obliquus, supinus Ci., flumen obliquum Cu. stranski tok, o. ordines C., iter C. prečnica, bližnjica, lux O. postrani padajoča, obliquo dente timendus aper O. postrani ravsajoč (prim. verres obliquum meditans ictum H.), o. crura Plin., obliquam facere imaginem Plin. od strani, stransko podobo, podobo v profilu, homines obliqui stant Ci. postrani, ne v ravni črti z nami, recte aut oblique Ci., nihilo setius sublicae et ad inferiorem partem fluminis oblique agebantur C. so se poševno zabijali, oblique ferri Ci., obliqui colles L. kjer je treba hoditi poševno, o. fulmina Sen. ph. navzkriž (križem) švigajoči, oculi O., H. škileče, škilaste, postrani gledajoče, brljave = škilasta, postrani gledajoča, grdogleda zavist; adv.: ex obliquo Plin., Sen. ph. ali ab obliquo O. od strani, in obliquum L., O., Plin. ali per obliquum H. poševno, postrani, ne naravnost; obliquum (postrani) intuens et torvum Amm.

2. metaf.
a) stranski (o sorodstvu): sanguis Lucan. stranski rod, stransko sorodstvo, genus Stat. ne od matere, ampak od priležnice.
b) prikrit, olepšan, ocvetličen, dvoumen (o govoru): insectatio temporum T., orationes Suet., verba Amm., oblique per litteras patres castigat T., oblique admonere Gell.
c) kot gram. t.t. odvisen (sklon, govor): casus obliqui Varr., Q., allocutio Q.
d) postrani gledajoč, grdogled = zavisten, nevoščljiv: Cato adversus potentes semper obliquus Fl., o. invidia V.; prim.: oculos obliquo aspicere O.

odervéčiti se odèrvēcīm se, odervéljiti se odèrvēljīm se (t. devrik) nagniti se na stran

òdvojen -a -o
1. ločen: -i razgovori
2. spravljen na stran: odvojen novac
3. drugačen: -o mišljenje; -ōst ž ločenost

odvòjiti òdvojīm
I.
1. ločiti: odvojiti dijete od roditelja
2. spraviti na stran: to sam odvojio za tebe
3. drugače izraziti: odvojiti svoje mišljenje
II. odvojiti se ločiti se

opredijèliti oprèdijelīm (ijek.), opredéliti oprèdēlīm (ek.) (rus.)
I. opredeliti, določiti, odločiti: sudbina ga je za to predijelila
II. opredijeliti se odločiti se, postaviti se na stran nekoga: ponovo se opredijeliti; oni su se opredijelili za našu stranku

príći prîdem, prídi, prídoh príde, prìšao prìšla, prìšāvši
1. priti k: prići komu; ne možeš mu prići nedostopen je
2. pristopiti k: prići radničkoj stranci, zavjerenicima
3. postaviti se na stran nekoga: prići kome; prići nečijem mišljenju sprejeti nazore nekoga; prići ruci skloniti se in poljubiti roko

prìstati prìstanēm
1. privoliti: pristati na što, na uslove
2. pritrditi: pristati na što, uz nečije mišljenje
3. pridružiti se komu, stopiti na stran koga: pristati uz koga, za kim; za Titom pristade cio narod
4. pristati: pristati uz obalu
5. ekspr. prav priti: pristalo mi je

put aside prehodni glagol
odložiti (delo, knjigo); dati na stran, prihraniti (denar); odvreči (staro obleko)

put away

1. prehodni glagol
pospraviti, dati na svoje mesto; odložiti (delo, breme); prihraniti, dati na stran (denar); znebiti se prenehati (he put away drinking)
ločiti se
sleng "pospraviti" (jed, pijačo), pojesti, popiti (he put away a big steak)
pogovorno spraviti koga kam, zapreti (v zavod)
pogovorno spraviti koga s poti, ubiti; zavreči, pognati (ženo)

2. neprehodni glagol
navtika odpluti (for kam)

put by prehodni glagol
hraniti, prihraniti, dati na stran (denar); izogniti se, izogibati se (odgovoru); preskočiti koga, prezreti koga

Brown was put by in favour of Smith Smithu so dali prednost pred Brownom

reference¹ [réfrəns] samostalnik
napotitev, napotek (to k, v, na)
odnos, zveza (to z)
sklicevanje; ozir (to do, na)
figurativno namigovanje, aluzija, merjenje na, spominjanje na; pristojnost; prepustitev (višji instanci); referenca, priporočilo, spričevalo; priporočitelj, porok; oseba, ki jo lahko vprašamo o sposobnostih kake osebe; povpraševanje, konzultiranje; zapisek, vir; sporočilo (as to gledé, o, kar se tiče)
tiskarski znak, ki napoti na opombo, na stran itd.

in (with) reference to (him) kar se tiče (njega)
in reference to this gledé na to, v tem pogledu
outside my reference zunaj moje pristojnosti
without reference to (age) ne gledé na (starost)
to ask for a reference prositi za referenco
to have reference to nanašati se na, biti v zvezi z, tikati se (koga, česa)
to have no reference to ne se tikati, ne se nanašati na
to give many references dati mnoge napotke
to make reference to dotakniti se (česa), mimogredé omeniti
to make reference to a dictionary zateči se k slovarju, pogledati, poiskati v slovarju, sklicevati se na slovar
the minister is his reference za podatke o sebi se sklicuje na ministra
he spends his money without reference to the future on trati svoj denar, ne da bi mislil na prihodnost
success has little reference to merit uspeh ima malo posla z zaslugo
his sudden departure has no reference to our quarrel njegov nenadni odhod nima nobene zveze z najinim prepirom
try to find my references skušaj najti moje zapiske (o tem)

renvoyer* [rɑ̃vwaje] verbe transitif nazaj, domov poslati, odposlati; odbiti, vreči nazaj (la balle žogo); odsloviti, odpustiti; prepustiti; napotiti (à k); odgoditi, (časovno) odložiti; odstaviti (uradnika); izključiti (iz šole); izpustiti na svobodo (jetnika); verbe intransitif nagniti se na stran, na bok (ladja)

se renvoyer obmetavati se
se renvoyer la baile (figuré) zvračati napako, obveznost, delo eden na drugega
renvoyer de Caïphe à Pilate pošiljati od Poncija do Pilata
renvoyer aux calendes grecques brezkončno odlagati, odložiti, odgoditi na sv. Nikoli
renvoyer l'affaire à huitaine odložiti zadevo za en teden
renvoyer le débat sine die odgoditi debato za nedoločen čas
renvoyer cœur še enkrat igrati srce (pri kartanju)
renvoyer quelqu'un de sa demande (juridique) odbiti komu prošnjo
renvoyer un domestique, un ministre odpustiti služabnika, ministra
renvoyer quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
renvoyer ses créanciers, un importun odkrižati se, znebiti se svojih upnikov, nadležneža, nadležnega gosta
renvoyer les parties à se pour voir (juridique) izjaviti se za nepristojnega
renvoyer le son odbiti zvok
se renvoyer des reproches, des injures obmetavati se z očitki, psovkami, žaljivkami

re-pōnō -ere -posuī -positum (re in pōnere)

I.

1. nazaj (navzad, vzvratno ali za sebe) postaviti (postavljati), de(ja)ti (devati), da(ja)ti, položiti (polagati), (s)hraniti, shraniti (shranjevati, shranjati), spraviti (spravljati): digitum oblique Q., cervicem Lucr., Q. nazaj nagniti, pecuniam in aerario N., arma C., condere ac reponere fructus Ci., aliquid hiemi V. za zimo = alimenta in hiemem Q., quaesita (skupno zalogo) in medium V., Caecubum ad festas dapes H.; metaf. globoko v srcu ohraniti = zapomniti si: iudicium repostum altā mente V., pias animas laetis sedibus H., odium T. skri(va)ti; occ. (mrtvo truplo) shraniti (shranjevati), pokopa(va)ti: corpus tumulo V., tellure repostus V., reponere mea fata (moje kosti) Pr.; adj. pt. pf. repōsitus (sinkop. repōstus) 3 oddaljen: terrae, gentes V., convalles quaquaversus repositae Ap., gentes repostae Val. Fl.; subst. repositum -ī, n shranjena zaloga (obilica, množica, velika količina): ex reposito fundere Sen. ph.

2. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), na stran da(ja)ti: reponere telas O., tela reponuntur O., Sil., in aliquod tempus Q., onus Cat., faciemque deae vestemque V., bracchia Val. Fl. spustiti, povesiti; pesn.: falcem arbusta reponunt V. dovoljujejo, da se reznik odloži = ne potrebujejo reznika; metaf. odpovedati (odpovedovati) se čemu, pustiti (puščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, opustiti (opuščati) kaj, odvrniti (odvračati) se od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu: caestus artemque V. (zevg.) = bojevanju s cestom, fugam Stat. —

II.

1. na prejšnje mesto zopet (znova, ponovno, spet) položiti (polagati), dati (dajati), deti (dejati), spraviti (spravljati), shraniti (shranjevati), postaviti (postavljati), prinesti (prinašati): pecuniam in thesauris (thesauros) L. nazaj poslati, insigne regium, quod de suo capite abiecerat, reposuit Ci., reponere columnas Ci., lapidem suo loco Ci., femur Cels. uravnavati, naravnati, Dianam in suis sedibus antiquis Ci., se in cubitum H. zopet se nasloniti na laket = še enkrat začeti jesti, dapes et sublata pocula V. zopet prinesti (na mizo), omnem repones rursus humum V.; occ. zopet nazaj prinesti (prinašati), postaviti (postavljati): Diana in suis sedibus antiquis reponitur Ci., sic nos in sceptra reponis? V., reponere reges Sil., donata H. ali nummos Pl. (po)vrniti (vračati); (o gledaliških igrah) zopet (za)igrati, zopet prikazati (prikazovati): Achillem, fabulam H.; pren.: in memoriam reponi Q. v spomin se poklicati, v spomin se vrniti.

2. metaf. popraviti (popravljati), obnoviti (obnavljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: pontes ruptos T., tempora cessata Sil. nadoknaditi, pontum Val. Fl. pomiriti, quantum armenta carpent, tantum ros nocte reponet V. naredi, da zopet zraste, amissam virtutem voce reponere O. —

III.

1. postaviti (postavljati) kaj namesto česa, nadomestiti (nadomeščati), vrniti (vračati), da(ja)ti komu kaj za kaj, (po)plačati, plačati (plačevati): transtra nonant flammesque ambesa reponunt robora navigiis V. nadomeščajo z novim, haec pro virginate reponit? V. ali je to povračilo?, non puto te meas epistulas delere, ut reponas tuas Ci. ep., verbum aliud Q., in eius locum reponi Brutus ap. Ci. ep., reponere iniuriam Sen. ph.; abs.: Catulo et Lucullo alibi reponemus Ci. ep. bomo dali nadomestilo drugje.

2. odgovoriti (odgovarjati), odvrniti: ne tibi ego idem reponam? Ci. da ti ne zastavim istega vprašanja (nam. odgovora), semper ego auditor tantum? numquamne reponam? Iuv. —

IV. (z oslabljenim pomenom predpone)

1. (dol, na tla) položiti (polagati), postaviti (postavljati), posaditi (posajati), da(ja)ti, de(va)ti: sacra reposita in capitibus Ci., pars plana reponunt pocula V., grues in tergo praevolantium colla et capita reponunt Ci., ligna super foco large reponens H., litteras in gremio L., mollia crura (sc. equus) reponit V. lepo meče (postavlja), famulae membra conlapsa (sc. Didonis) stratis reponunt V.; o mrtvecih: membra toro deflata reponunt V.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati), (pri)šteti, prište(va)ti med koga, kaj: sidera in numero deorum Ci., tamen hunc (sc. Isocratem) in numerum non repono Ci., hominos iam morte delectos reponere in deos Ci., rem in artis loco reponere Ci. šteti za umetnost, in aliquā re vigilias, somnum reponere Plin. iun. porabiti za … , cum Iove reponi Sen. ph. šteti se (za) Jupitru enakega, Jupitru se primerjati.
b) postaviti (postavljati), položiti (polagati), staviti kaj na kaj: spem omnem in virtute reponere Ci. povsem zaupati v (zanašati se na) kaj, in vestra humanitate causam totam repono Ci. naslanjam, opiram, in te repositam esse rem publicam Ci. da na tebi stoji (sloni), da se nate opira.

Opomba: Star. pf. reposivi: Pl.

reserve² [rizə́:v] prehodni glagol
pridržati, prihraniti, dati na stran, rezervirati kaj (for, to za)
nameniti (for za)
pustiti za pozneje; odgoditi, odložiti, zadržati (for a time za nekaj časa)

to reserve decision pridržati si pravico do končne odločitve
to reserve a judgment odgoditi sodbo
to be reserved for biti rezerviran za, biti privilegij za
he was reserved for great things, for a better destiny usojena mu je bila velika bodočnost, boljša usoda
it was reserved to him to... usojeno mu je bilo, da...
comment is being reserved za sedaj se še ne da noben komentar; trenutno brez komentarja
I will reserve to speak (trenutno) ne bom nič rekel, ne bom govoril

rèserver [rezɛrve] verbe transitif pridržati, (pri)hraniti, dati na stran; rezervirati (prostor, sedež); obdržati zase (mnenje); odgoditi (odločitev)

se rèserver pridržati si, hraniti zase, rezervirati si; hraniti se (pour le dîner za večerjo)
rèserver ses places dans le train rezervirati si mesta v vlaku
rèserver une table au restaurant, une chambre dans un hôtel rezervirati mizo v restavraciji, sobo v hotelu
rèserver le meilleur pour la fin prihraniti najboljše za konec
on lui a réservé un accueil chaleureux priredili so mu topel sprejem
il lui était réservé de mourir jeune usojeno mu je bilo, da je umrl mlad
se rèserver pour une meilleure occasion čakati na boljšo priložnost
il vaut mieux se rèserver bolje je počakati
personne ne sait ce que l'avenir lui réserve nihče ne ve, kaj mu je namenila bodočnost

riporre^*

A) v. tr. (pres. ripongo)

1. dati, dajati, postaviti, postavljati, vtakniti, vtikati nazaj:
riporre la spada nel fodero vtakniti meč nazaj v nožnico

2. dati na stran, shraniti, shranjevati

3. položiti, polagati:
riporre fiducia in qcn. zaupati v koga

B) ➞ ripōrsi v. rifl. (pres. mi ripongo)

1.
riporsi a sedere, a lavorare spet sesti, spet se lotiti dela

2. skriti se; umakniti se

sag [sæg]

1. samostalnik
povešenje (vrvi), uleknitev, ukrivljenost, udrtost, depresija; popuščanje, upad(anje)
ekonomija začasen padec cen
navtika odvračanje ladje od prave smeri

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
ulekniti (se), povesiti (se), ukriviti (se), upogniti (se), pogrezniti (se); (o cenah) pasti
navtika kreniti s prave smeri; nagniti se na stran (most, vrata); znižati (cene)

sagging market ekonomija popuščajoče tržišče
sagging shoulders viseča ramena
to sag in price pasti v ceni
the bridge sags most se (v sredini) poveša, useda

scarto² m

1. skok vstran, zavijanje na stran

2. odklon, deviacija

3. mat. odstop, odmik

4. razlika; razmik, presledek, interval:
scarto temporale časovni razmik

schierare

A) v. tr. (pres. schiēro) razvrstiti, razvrščati; postaviti (tudi ekst.)

B) ➞ schierarsi v. rifl. (pres. mi schiēro)

1. razvrstiti, razvrščati se; postaviti se v vrsto

2. pren. stopiti na stran (nekoga), opredeliti se (za koga), držati (s kom):
schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn. opredeliti se za koga proti komu