Franja

Zadetki iskanja

  • dánes today, this day

    do dánes to this day, till today, till this day, to date
    od dánes naprej from this day forward (ali forth), from this date
    še dánes this very day
    za dánes for this day
    že dánes this very day
    dánes dopoldne this morning, this forenoon
    dánes opoldne today at twelve noon ali twelve midday, at twelve noon today
    dánes popoldne this afternoon
    dánes ponoči tonight, (preteklo noč) last night
    dánes leto (dni) a year hence
    dánes teden this day week, today week
    dánes dva tedna, dánes 14 dni a fortnight today, today fortnight
    dánes zjutraj this morning
    dánes zvečer this evening, tonight
    katerega smo dánes? what's the date to-day?, what date is it today?; what day of the month is it?
    dánes meni jutri tebi my turn today, yours tomorrow
    dánes, dne 3. maja... (v dokumentih) this third day of May...
  • decembrski pridevnik
    (o mesecu decembru) ▸ decemberi
    decembrski prazniki ▸ decemberi ünnepek
    decembrska plača ▸ decemberi fizetés
    decembrsko jutro ▸ decemberi reggel
    decembrski mraz ▸ decemberi fagy
    Stranki bosta tako skupaj nastopili na decembrskih parlamentarnih volitvah. ▸ A két párt így együtt indul a decemberi parlamenti választásokon.
    Sonce je zahajalo in obetala se je mrzla decembrska noč. ▸ A nap lemenőben volt, és hideg decemberi éjszaka ígérkezett.
  • dobíti recevoir, avoir, obtenir, gagner, toucher ; (bolezen) attraper; produire

    dobiti se se rencontrer
    dobiti jih écoper, recevoir des coups, familiarno trinquer
    dobiti prehlad prendre froid, s'enrhumer
    dobiti vročino avoir de la fièvre
    noč me je dobila la nuit m'a surpris
    dobiti nagrado gagner un prix
    nazaj dobiti recouvrer, rentrer en possession de
    dobiti službo trouver une place (ali un emploi, une situation), trouver à se placer (ali familiarno se caser)
    dobiti stanovanje trouver un logis (ali à se loger)
    tukaj se dobi en vente ici
    težko se dobi difficile à obtenir
  • dolgoprogaš samostalnik
    1. v športu (o teku) ▸ hosszútávfutó
    atlet dolgoprogaš ▸ hosszútávfutó atléta
    tekač dolgoprogaš ▸ hosszútávfutó
    Je navdušen dolgoprogaš, ki je v karieri pretekel že več kot 20.000 kilometrov. ▸ Lelkes hosszútávfutó, aki karrierje során már több mint 20.000 kilométert futott le.

    2. v športu (o drugih športih) ▸ hosszútáv-
    Dolgoprogaši bodo v Španiji v treh tednih preplavali skoraj 300 kilometrov. ▸ A hosszútávúszók Spanyolországban három hét alatt majdnem 300 kilométert úsznak le.
    Osem dni sem bil brez treninga v vodi, kar je za dolgoprogaša smrt. ▸ Nyolc napig nem edzettem vízben, ami egy hosszútávúszó számára végzetes.

    3. (vozilo) ▸ nagy hatótávolságú, távolsági, maratoni
    Med Airbusovimi dolgoprogaši z 250 do več kot 500 sedeži so poleg letal A330 še A350 XWB in A380. ▸ Az A330-as mellett az A350 XWB és az A380-as is a nagy hatótávolságú repülőgépek közé tartozik 250-től indulva akár 500-nál is több ülőhellyel.
    Vsa notranjost dokazuje, da so imeli v mislih dolgoprogaša, ustvarjenega za udobna potovanja. ▸ Az egész belső tér azt bizonyítja, hogy egy távolsági, kényelmes utazásokra szánt járművet terveztek.
    Kolo je pravi dolgoprogaš, odlikuje ga tudi sistem vzmetenja z enim vrtiščem, zaradi katerega so okvare neprimerljivo redkejše. ▸ Ez egy igazi maratoni kerékpár egycsapszeges felfüggesztési rendszerrel, amely összehasonlíthatatlanul ritkábbá teszi a meghibásodásokat.

    4. (kdor dela kaj dolgoročno) ▸ elkötelezett, kitartó
    V glasbi obstaja akutno pomanjkanje dolgoprogašev, tistih, ki bi delali na dolgi rok. ▸ A zenében akut hiány van az elkötelezett zenészekből, azokból, akik hosszú távon dolgoznának.
    V politiki ne moreš biti dolgoprogaš, če nisi dovolj inteligenten. ▸ Nem lehetsz hosszú távon sikeres a politikában, ha nem vagy elég intelligens.
    Nič kaj dobro pa se ne piše niti dolgoprogašem, ki spijo več kot osem ur na noč. ▸ A hosszan alvó emberek, akik nyolc óránál többet alszanak egy éjszaka, szintén nem járnak jól.
    Ste zelo nadarjena in bistra oseba, težava je v tem, da niste dolgoprogaš. ▸ Ön nagyon tehetséges és okos ember, a probléma az, hogy nem kitartó.
  • en ena, eno one; (neki -a -o) a, a certain, some

    ene škarje a pair or scissors
    ob eni(h) at one o'clock
    vlak ob enih the one o'clock train
    eno leto stara žival yearling
    soba z eno posteljo a single room
    vsi do enega one and all, (složno) unanimously, as (ali like) one man
    en kos za drugim (trganje) (by) piecemeal
    to je eno in isto it amounts to the same thing
    eni pravijo... some say...
    z eno besedo in a (ali one) word, briefly, to sum up
    on je z eno nogo že v grobu he has one foot in the grave, he is near death
    vstali so kot en mož they rose as (ali like) one man
    eno leto ali dve one or two years
    stran ena page one, first page
    številka ena number one
    Tisoč in ena noč the Arabian Nights' Entertainments, pogovorno the Arabian Nights, the Thousand and One Nights
    eni ga imajo radi, drugi ga sovražijo some like him, others hate him
    to moramo napraviti, eni ali drugi some of us have got to do it
    to mi je vseeno it is all the same to me, it makes no difference, I don't care, I don't mind
    vsi so bili enega (= istega) mnenja all were of one mind
    en (sam) človek tega ne bi zmogel no one man could do it
  • èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

    1. (izraža število ena) uno, una
    a) (v samostalniški rabi):
    ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
    bilo je ena po polnoči era l'una di notte
    stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
    b) (v prilastkovi rabi)
    eno željo še imam ho un solo desiderio
    slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
    c) (v medmetni rabi)
    otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

    2. (v zvezi z 'drugi') uno:
    prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
    eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
    (izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

    3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
    en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
    pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
    vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

    4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
    midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
    zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

    5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
    obleka v enem delu abito di un solo pezzo
    kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
    pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
    pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
    pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
    z eno besedo (povedano) (detto) in breve
    pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
    pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
    povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
    sovražnik številka ena nemico numero uno
    pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
    vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
    pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
    pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
    vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
  • globòk profond, bas , (glas) grave , (sneg) épais

    globok krožnik assiette ženski spol creuse
    reka je 2 m globoka la rivière a une profondeur de 2 m (ali a 2 m de profondeur)
    globoko v noč bien avant dans la nuit
    globoko žalovanje grand deuil
  • globoko [ô] tief, tief- (hladiti tiefkühlen, orati tiefpflügen, tehnika vleči tiefziehen, tehnika vrtati : tiefbohren); s pridevnikom tief …, tief- (ganjen [tiefbewegt] tief bewegt, hlajen tiefgekühlt, občuten [tiefempfunden] tief empfunden, [tiefgefühlt] tief gefühlt, prizadet tief betroffen, užaljen tief beleidigt, veren tief religiös, vlečen tehnika tiefgezogen, zasnežen [tiefverschneit] tief verschneit, žalosten tief betrübt, tief traurig)
    globoko pasti figurativno tief sinken
    globoko dihati durchatmen
    globoko v noč bis tief in die Nacht hinein
    globoko v srcu im tiefsten Herzen/ tief im Inneren
    globoko pogledati v kozarec figurativno tief ins Glas gucken
    globoko poseči v žep tief in die Tasche greifen
    globoko zadeti v srce tief im Herzen treffen
  • globóko prislov deeply, deep

    globóko ganjen deeply moved
    globóko občuten heartfelt
    globóko zakorenínjen deeprooted
    globóko dihniti to draw a deep breath
    globóko kopati to dig deep
    globóko vzdihniti to heave a deep sigh
    biti globóko zamišljen to be deep in thought
    biti globóko zadolžen, tičati globóko v dolgovih to be deep in debt, up to one's eyes (ali ears, neck) in debt
    delati globóko v noč to work deep (ali far) into the night
    tiha voda globóko dere still waters run deep
    globóko zajeti sapo to take a deep breath
  • golobnjak samostalnik
    1. (prostor za golobe) ▸ dúc, galambdúc, galambház
    večnadstropni golobnjak ▸ többemeletes galambdúc
    lesen golobnjak ▸ fából készült galambház
    postavitev golobnjaka ▸ galambdúcot állít
    zgraditi golobnjak ▸ dúcot épít

    2. izraža negativen odnos (zelo majhen prostor) približek prevedkatyúkól, egérlyuk
    Kadar se moderni arhitekti odločijo urejati bivanjsko okolje, dobiš le golobnjake za čez noč. ▸ Amikor kortárs építészek döntenek a lakókörnyezet rendezéséről, csak egy tyúkólat kapsz éjszakára.
  • grd (-a, -o) [häßlich] hässlich, unansehnlich
    grd kot noč figurativno [häßlich] hässlich wie die Nacht/die Sünde, [potthäßlich] potthässlich
  • grofija samostalnik
    1. tudi v zgodovinskem kontekstu (upravna enota) ▸ grófság
    goriška grofija ▸ Görzi grófság
    irska grofija ▸ ír grófság
    angleška grofija ▸ angol grófság
    mejna grofija ▸ határgrófság
    britanska grofija ▸ brit grófság
    celjska grofija ▸ Cillei grófság
    sosednja grofija ▸ szomszédos grófság
    obala grofije ▸ grófság partja
    središče grofije ▸ grófság központja
    prestolnica grofije ▸ grófság székhelye
    posestvo v grofiji ▸ grófságban található birtok
    upravljati grofijo ▸ grófságot irányítja
    Policija je izvedla racijo na dveh posestvih družine v grofiji Kent. ▸ A rendőrség a Kent grófságban élő család két birtokán tartott razziát.

    2. (posest) ▸ grófság
    A se domov ni odpravil z ženo, temveč sam, saj so nevesto odvedli v grofijo, kjer jo je na poročno noč s svojo prisotnostjo počastil grof. ▸ De nem a feleségével ment haza, hanem egyedül, mert a menyasszonyt a grófságba vitték, ahol a gróf megtisztelte jelenlétével a nászéjszakán.
  • groz|a [ô] ženski spol (-e …) das Entsetzen, das Grauen
    smrtna groza tödliches Grauen, Todesgrauen
    noč groze die Schreckensnacht
    na mojo grozo zu meinem Entsetzen
    groza me je Xa mit graust vor X
    navdati/navdajati z grozo (jemanden) entsetzen
    postati trd od groze figurativno (mir) gerinnt das Blut in den Adern
    O groza! Ach du heiliger Schreck!
  • in konj.

    I.

    1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
    oče in sin padre e figlio

    2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
    čast in slava onore e gloria

    3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
    tisoči in tisoči migliaia e migliaia
    spet in spet sempre di nuovo
    krog in krog tutt'intorno

    4. (za seštevanje) più, e:
    ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

    6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
    gospod ta in ta il signor tal dei tali
    rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
    treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

    7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
    mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

    8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
    večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    noč in dan delati lavorare notte e giorno
    pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

    II. (v vezalnem priredju)

    1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
    fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

    2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
    to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

    3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
    ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

    4. (za izražanje namena) e:
    pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

    5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
    to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
    ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
    sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
    odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

    7. (čeprav, četudi) anche se:
    trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo
  • ivánjski (-a -o) adj. nareč. (kresen) del solstizio (estivo)
    ivanjska noč notte di S. Giovanni, di mezza estate
  • jásen claro ; (nebo) límpido, sereno

    jasna noč noche f clara
    jasen kot beli dan más claro que el sol
    (to je) jasno está claro
    o tem sem si na jasnem lo veo perfectamente claro
    jasno govoriti hablar claro
    priti si na jasno empezar a ver claro
    jasno videti ver claro
  • jókati to cry, to weep, to shed tears

    jókati za kom to weep (ali to mourn) for someone, to bewail the loss of someone
    grenko jókati to weep bitterly
    jókati od jeze to weep with (ali for) anger
    jókati od bolečine to weep with pain
    jokala je vso noč she was crying (ali weeping) all night long
    hkrati smejoč se in jokajoč (se) laughing and crying at the same time
    jókati nad svojo žalostno usodo to weep over one's misfortunes (ali over one's sad lot)
    dolgo jókati to cry one's eyes (ali one's heart) out
    kar naprej jókati to go on crying (ali weeping)
    jókati za prazen nič to cry for nothing
    jókati od veselja to cry with joy
    krčevito jókati to sob one's heart out; to shed hot tears
  • jókati llorar

    jokati za čem llorar por a/c
    bridko jokati llorar a lágrima viva
    jokati od veselja llorar de gozo
    vso noč jokati pasar la noche llorando
    jokati zaradi smrti llorar la muerte (kake osebe de alg)
  • kásen tardío

    kasno kesanje arrepentimiento m tardío
    kasno tarde
    kasno je es tarde
    kasno v noč hasta muy entrada la noche
    kasno ponoči a altas horas de la noche
    kasno vsta(ja)ti levantarse tarde
    bolje kasno kot nikoli más vale tarde que nunca
    prekasno dospeti, priti llegar, venir demasiado tarde
  • ključni (-a, -o) Schlüssel- (dražljaj der Schlüsselreiz, pojem der Schlüsselbegriff, položaj die Schlüsselposition, položaj die Schlüsselstellung, problem das Schlüsselproblem, beseda das Schlüsselwort, funkcija die Schlüsselfunktion, oseba die Schlüsselfigur, vloga die Schlüsselrolle, doživetje das Schlüsselerlebnis, mesto die Schlüsselstelle, število die Schlüsselzahl, vprašanje die Schlüsselfrage); rokovno: Los-, Stich- (dan der Stichtag, Lostag, noč die Losnacht, leto das Stichjahr)