Franja

vain [véin] pridevnik (vainly prislov)
brezuspešen, jalov, brez koristi, zastonjski; nadut, domišljav, nečimrn, bahaški; prazen, plitev, puhel, ničev; nepomemben, nebistven (razlika); (redko) bedast, trivialen

in vain, zastarelo for vain zaman, zastonj
a vain attempt jalov poskus
vain promises prazne obljube
vain discussions brezplodno razpravljanje
he is as vain as a peacock domišljav (prevzeten) je kot pav
she is vain of her beauty domišljava je na svojo lepoto
it was vain to protest protesti so bili zaman, niso nič zalegli
to take God's name (ali the name of the Lord) in vain religija po nemarnem izgovarjati božje ime (imenovati boga)

vain, e [vɛ̃, vɛn] adjectif ničev, prazen, brezploden, brezuspešen, nekoristen; nečimrn

se nourrir de vains espoirs predajati se praznim upom
vaines excuses prazni izgovori
faire de vains efforts zaman si prizadevati
discussion féminin vaine brezplodna diskusija
de vains reqrets odvečno, neutemeljeno obžalovanje
esprit masculin vain nečimrn duh
vaine pâture brezplačna paša
en vain zaman, brez uspeha
jurer Dieu en vain po nemarnem (v kletvicah) izgovarjati božje ime
il est vain de parler ... brezplodno je, brez koristi je govoriti ...

ván -ă (-i, -e) adj.

1. prazen, ničev, jalov, nesmiseln; neutemeljen

2. varljiv

vano

A) agg.

1. prazen

2. breztelesen

3. pren. neutemeljen; ničev

4. pren. jalov:
fatica vana jalov trud

5. nečimrn; puhel, prazen

B) m

1. odprtina (okna, vrat)

2. prostor, soba:
appartamento di tre vani trisobno stanovanje

3. ekst. prostor:
vano portabagagli prtljažnik

vano prazen, ničev, minljiv; votel; brezuspešen; nečimrn, domišljav, nadut, ošaben; neutemeljen

imaginaciones vanas (fig) gradovi v oblakih
en vano zaman, brezuspešno; neutemeljeno
no en vano ne zaman; upravičeno
tomar el nombre de Dios en vano zlorabljati božje ime
vano m vmesni prostor

vānus 3 (indoev. kor. *(e)u̯an- prazen; prim. skr. ūnáḥ = gr. εὖνις = got. wans = stvnem. wan pogrešajoč, utrpevajoč, primanjkujoč, nezadosten, ang. to want potrebovati, hoteti; sor. tudi lat. vacāre, vacuus)

1. prazen, ničesar ne vsebujoč, brez jedra, piškav, jalov: aristae V., granum Col., somnia V., num vanae redeat sanguis imagini H. senci (umrlega).

2. metaf.
a) prazen, praznoten, puhel, ničen, ničev, ničeven, neuspešen, brezuspešen, izjalovljen, zastonjski, neosnovan, neutemeljen, brez razloga bivajoč, neresničen, lažen, lažniv, dozdeven, namišljen, umišljen, navidezen: Enn. ap. Fr., Ter., Lucr., Plin., Q., Sen. ph. idr., spes, omen, morsus, preces O., promissa T., vana tela mittebant L. brez uspeha, zastonj, ut pila non vana caderent L., ictus L., ne vanus (zastonj) castris adsideret T., metus, gaudia H. namišljen, nec vana fides V. ne neutemeljena, orationi vanae crediderunt Ci., tibi vana quaedam pollicebar Ci., non bellum, sed vana imago belli L., ne vana esset urbis magnitudo L. le navidezna, vana acies Cu. ali vanior acies L. redka, redkejša; vanus ingenio L.; pesn. z gen.: philosophiae turba vana (brez) sanctitudinis Ap., aut ego veri vana feror V. ali se motim v resnici ali pa me videz vara, vanus voti Sil.; subst. vānum -ī, n praznost, ničnost, puhlost, ničevost, ničevnost, neuspešnost, brezuspešnost, izjalovitev, zastonjskost, neosnovanost, neutemeljenost, videz, dozdeva, dozdevek, dozdevnost, domislek, domislica, izmislek, izmišljotina, domišljija (starejše umišljava), namislek, namišljenost, neresničnost, neresnica, laž, lažnost, lažnivost: ad vanum et irritum redacta victoria L. izničena, haustum ex vano L. iz napačnega vira zajeto, umišljeno, non tota ex vano criminatio erat L. neutemeljena, brez osnove (podlage), cedit labor in vanum Sen. tr. je brezuspešen, je zastonj, ut tela in vanum cadant Sen. tr. brez uspeha, alioquin abibunt in vanum monentium verba Sen. ph. so v burjo govorjene, so bob v (ob) steno, so govorjene v prazno; v pl.: haud vana afferre L., periculum auxit vana rumoris (= vanos rumores) T., corruptus vanis rerum H. po navideznosti; kot notranji obj. (adv.): ut vidit vana tumentem V. napihnjenega od domišljavosti.
b) nečimrn (ničemuren), samovšečen, domišljav, nastopaški, vetrnjaški, kvasaški, bahav, bahaški, širokousten, hvalisav, lažniv: Tib., Val. Max., Vell. idr., ingenium L., S., hostes S., auctor Cu., L. neverodostojen, haruspices Ci., non vani senes O. verodostojni, ki jim gre verjeti, vani parentes V., vanissimi cuiusque ludibrium Cu. vsakega vetrnjaka, nec, si miserum Fortuna Sinonem finxit, vanum etiam mendacemque … finget V. — Adv. vānē nično, ničevo, nečimrno (ničemurno), oholo, puhlo, neutemeljeno, zastonj, zaman, brez razloga: Vulg., Eccl. idr., gaudere Tert., multo vanius et nequius excogitatum Ap., vanissime praecavere Tert.

vīlis -e, adv. vīliter

1. poceni, cenen (naspr. carus, pretiosus): Pl., Ter., Don., Amm. idr., vestis O., servulus Ci., frumentum vilius Ci., non minor voluptas percipitur ex vilissimis rebus quam ex pretiosissimis Ci.; v abl. abs. vīlī poceni: vili emere Pl., vendere Mart., viliori vendere ali distrahere Icti., vilissimo distrahere Icti.; adv.: vēnire vilius Pl., Macr., aedes in urbe vilius conducere (naje(ma)ti) Suet., vilissime constare Col., Plin.

2. metaf.
a) malovreden, majhno vrednost imajoč, ničen, ničvreden, lagoden, brez cene bivajoč, brez vrednosti bivajoč, podvrednosten, navaden, neznaten, nizek, ničev, podel, zaničljiv: Pl., Petr., Sil. idr., nihil tam vile neque tam vulgare est Ci., honor noster vobis vilior fuisset Ci., quorum tibi auctoritas est videlicet cara, vita vilissima Ci., si tanta clades vitam vilem non fecisset L., fidem, fortunam, pericula vilia habere S. ne ceniti, prezirati, inter vilia habere H. (pesn. poscis vilia rerum = viles res) H. lagodne reči, si … est tibi vile mori O. če ti … umreti ni nič, non vilis rex N. ne neimeniten (v novejših izdajah nobilis rex), cibus vilis H. navadna, domača hrana, vile potabis … Sabinum (sc. vinum) H. navadno, lahko, vilissima rerum aqua H. najnavadnejša, virtus … vilior algā est H., vilis Europe H. malopridna, zavržena, pretium non vile Mart., viliter semet ipsum colere Ap. malo, vilissime natus Eutr. prav nizkega rodu; n vīle adv. = malo, malce, neznatno, pičlo, borno, skromno: vile virentes rami Cl., vile facere = vilefacere: Stat.
b) pesn. v izobilju bivajoč (se nahajajoč), obilen, pogosten, zato tudi povsod naprodaj (kupen, kupljiv): phaselus V.

void¹ [vɔ́id] pridevnik (voidly prislov)
prazen, izpraznjen; nezaseden, vakanten, prost (mesto, služba)
poetično jalov, neuspešen, ničev, brezkoristen, neučinkovit; neveljaven

a book void of interest nezanimiva knjiga
a void space prazen prostor
void of ki nima, (ki je) brez (česa)
she is void of affectation ona ni afektirana, je naravna
void of common sense brez zdrave pameti
she was wholly void of fear prav nič se ni bala
null and void pravno neveljaven, brez zakonske veljave; ničev
to fall void izprazniti se
the office has been void for a year službeno mesto je nezasedeno že eno leto

volatile [vɔ́lətail, -til] pridevnik
hitro hlapljiv, izparljiv; ki se hitro razprši; eteričen; volatilen; bežen, minljiv, začasen; prazen, ničev; živahen, vesel, razposajen; nestanoviten, vihrav, spremenljiv, površen, lahkomiseln; (redko) leteč

volatile oil eterično olje
volatile salt dišeča alkoholna raztopina amonijevega karbonata
a volatile temper nestanoviten značaj

yeasty [jí:sti] pridevnik
kvasen, kvasast
figurativno penast
figurativno v vrenju, kipeč; površen, lahkomiseln, frivolen, šarlatanski; puhel, ničev

zàčkoljica ž, zàčkoljina ž
1. skrivališče, luknja: more je iskopalo takve začkoljine da ih se ne možete nagledati
2. ničev, prazen izgovor, razlog: svi su ostavili omraze i začkoljice, bacili za danas, bar prividno, svaku netrpeljivost

даре́мний прикм., níčev prid., brezuspéšen prid., prázen prid., jálov prid.

напрасный brezuspešen, ničev;
напрасная надежда prazen up;
напрасная обида nezaslužena žalitev;
напрасное обвинение krivična obdolžitev

ничтожный ničev, nepomemben, malovreden; puhel, prazen

плёвый malovreden, neznaten, ničev;
п. человек nepomemben človek;
это плёвое дело to je malenkost

подлый nizkoten, ničev; (zast.) nizkega rodu

пустячный, пустякoвый malenkosten, ničev, neznaten

тщетный brezuspešen, jalov, ničev;
тщетная надежда prazno upanje

conclūsiuncula -ae, f (demin. conclūsiō) ničev zaključek, prazen sklep: fallaces conclusiunculae Ci. sofizmi, contortulae quaedam et minutulae conclusiunculae Ci. zasukani in malenkostni.

ēvīlēscō -ere -vīluī (—) vrednost izgubiti, ničev postati: Val. Max., eviluerant pericula sua T., usque eo eviluit Suet.