Franja

inappropriate [inəpróupriit] pridevnik (inappropriately prislov)
neprimeren (to za)
neumesten

inapt [inǽpt] pridevnik (inaptly prislov)
neprimeren; nesposoben, nespreten

inápt -ă (-ţi, -te) adj. neprimeren, nesposoben

inapte [inapt] adjectif neprimeren (à za); militaire nesposoben

incommensurate [inkəménšərit] pridevnik (incommensurately prislov)
nesorazmeren, nezadosten, neprimeren (to čemu)
matematika ki nima skupne mere (with s, z)

in-commodus 3, adv. -ē „neprimeren“

1. neugoden, neprimeren, nepriležen, nepriličen, nepriročen, odročen, nadležen, siten, zoprn, neprijeten: Pl., Ter., N. idr.; pogosto litota: non incommoda aestate statio C. prijetno, non incommodum videtur non praeterire Hannibalem N. zdi se prikladno, primerno, umestno … ; samo zase: onus grave et incommodum Ci., opes eum in rebus incommodissimis sublevant Ci., i. ac difficile bellum L., i. valetudo Cu.; adv.: incommode dicere Varr., accidere C., venire Ci. ob nepravem (neugodnem) času, quod ipsā iactatione incommodius fit Sen. ph., incommodissime navigare Ci. ob zelo neugodnem času. Subst. incommodum -ī, n neugodnost, neprimernost, neprijetnost, nepriličnost, težava: locus plus habet adiumenti quam incommodi L.; pogosto = težava, hiba, škoda, nesreča, neprilika, nezgoda: Corn., Plin., Sen. ph., te commoveri incommodo valetudinis tuae Ci., incommoda patriae lugere Ci., amicorum pericula aut incommoda N., magna incommoda sociorum Ci., meorum laborum atque incommodorum participes Ci., tametsi multis incommodis adfectus (adflictus) est Ci. čeprav ga je doletelo (zadelo) dosti neprilik (nadlog), incommodi nihil ceperunt (acceperunt) Ci.; toda: incommodum alicui ferre (importare, dare) Ci. ali afferre C. prizade(ja)ti, povzročiti, accidit repentinum incommodum C. poraz.

2. (o osebah) neprijazen, neznosen, nestrpen, nadležen: Pl., L., Eutr., non incommodā voce L. prav prijazno, pater incommodus est amanti filio Ci., incommodus ac molestus videri tibi potest Cu.

incompetent¹ [inkɔ́mpitənt] pridevnik (incompetently prislov)
nesposoben, nezmožen, neprimeren; nezadosten, pomanjkljiv
pravno nepooblaščen, nepristojen (sodlšče), nedopusten (pričevanje)
ameriško neprišteven, nerazsoden

incompétent, e [-tɑ̃, t] adjectif, juridique nepristojen; neprimeren, nesposoben, nemerodajen, neodločilen

incongru, e [ɛ̃kɔ̃grü] adjectif neprimeren, nespodoben, nedostojen; ne na mestu

in-congruēns -entis ne soglašajoč, ne ujemajoč se, nesoglasen, neskladen, neprikladen, neprimeren, nedosleden: Eccl., sententia Plin. iun.; z dat.: Stoica disciplina pleraque est et sibi et nobis incongruens Gell.; incongruens est z inf.: Lact.; z ut in cj.: Lact.

incongruēnte agg. neskladen, neujemajoč se, inkongruenten; neprimeren; protisloven

incongruente nerazmeren, neprimeren

incōngruo agg. nesorazmeren, neprimeren, neprikladen

incongruo neprimeren

in-congruus 3, adv. incongruē ne ujemajoč (strinjajoč, skladajoč, zlagajoč) se, nesoglasen, neskladen, neprikladen, neprimeren, nepristojen: Faust. ap. Aug., Macr., Aug. ap. Hier.

in-cōnsonāns -antis „nesoglasen“, neskladen, neprikladen, neprimeren (= gr. ἀνάρμοστος): Aug.; adv. incōnsonanter: Cass.

inconvenible neprimeren

in-conveniēns -entis (in [priv.], convenīre)

1. ne soglašajoč, nesoglasen, nepodoben (naspr. similis): Q., Cass. in Ci. ep., non i. corpus et par est color Ph.

2. „ne v soglasju“, torej: neprikladen, neprimeren, nespodoben: Ap., Vulg., Ambr., Lact.; adv. inconvenienter neprimerno, nespodobno: Aug.

inconveniente neprimeren, nespodoben

inconveniente m neprijetnost, nevšečnost, neprilika, ovira, težava; senčna stran
remediar un inconveniente odpomoči težavi
no tengo inconveniente (en ello) nimam nič proti (temu)

incorrect [inkərékt] pridevnik (incorrectly prislov)
nepravilen, netočen, napačen, nenatančen; oporečen, neprimeren, nespodoben (vedenje)