Franja

mannerless [mǽnəlis] pridevnik
neolikan, neotesan, brez manir

materiale

A) agg.

1. materialen, snoven, tvaren; telesen:
amore materiale telesna, čutna ljubezen
fatica, lavoro materiale telesni napor
necessità materiali materialne potrebe

2. debel, obsežen; ekst. robat, okoren, neolikan

3. dejanski, realen:
tempo materiale dejansko potreben čas

B) m material, gradivo, snov:
materiale da costruzione gradb. gradbeni material
materiale isolante izolacijski material
materiale rotante, mobile avto vozila
materiale scolastico šol. učila, oprema

materialone

A) m (f -na) neolikanec, zagovednež, neroda

B) agg. neolikan, zagoveden, neroden

necuviinciós -oásă (-óşi, -oáse) adj.

1. neolikan, nesramen

2. neprimeren, nespodoben

nepoliticós -oásă (-óşi, -oáse) adj. nevljuden, neolikan

neùljūden -a -o neolikan, neolikan, neciviliziran; -ōst ž neomikanost, neolikanost, neciviliziranost

nezàglāvljen -a -o
1. neizveden, nerazumen
2. neomikan, neolikan, neotesan: šta ćemo mi ovako benasti i nezaglavljeni!

out-of-turn [áutəvtə́:n] pridevnik
netakten, neolikan, predrzen

pāgānus 3 (pāgus)

1. vaški, podeželski, kmečki, kmetski: focus O., lex Plin.; subst. pāgāni -ōrum, m vaščani, podeželani, kmetje: nulli pagani aut montani Ci., pagani et oppidani Auct. b. Alx.

2. occ. nevojaški, civilen: peculium Cod. I.; subst. pāgānus -ī, m nevojak, civilna oseba, civilist, zapečkar, filíster: milites et pagani Plin. iun., vos (sc. praetoriani), nisi vincitis, pagani T.

3. metaf.
a) kmečki, neolikan, neotesan, robat, neuk: cultus Plin. iun.
b) malikovalski, neverski, poganski; kot subst. malikovalec, brezverec, pogan: Eccl. in pozni Icti.

rude [ru:d] pridevnik (rudely prislov)
grob, robat, neotesan, neolikan, nevljuden (to do)
osoren, surov, žaljiv, brutalen, neuglajen, neciviliziran, primitiven; nevzgojen, neizobražen; (o morju) razburkan; (o pokrajini) divji; (govorjenje) prostaški, surov, nesramen; (o poti) neraven; (zdravje) krepak, čil, zdrav; (življenjski pogoji) preprost, enostaven, primitiven; (o slogu) neumetniški, preprost; približen; neizdelan, nedokončan, nedovršen; nespreten, neeleganten; (o podnebju) oster

in rude health zdrav in krepak
a rude awakening figurativno odkritje neprijetne resnice, nenadno razočaranje
rude chaos kaotično prastanje
rude fare surova hrana
rude idolatry primitivno malikovalstvo
a rude implement primitivno orodje
rude observer površen opazovalec
rude path zarasla steza
rude verses preprosti, neizumetničeni stihi
to be rude to s.o. biti grob (osoren), do koga, žaliti koga
to be in rude health kipeti od zdravja
to write in a rude hand imeti okorno pisavo

rudis¹ -e (sor. z raudus [rōdus, rūdus], ruber pravzaprav „krvav“ ali „surov“ [o mesu]) neobdelan, nedodelan, neizdelan, neo(b)tesan, surov, divji, rod: campus V., terra Varr., ager Col., hasta V. neobeljena, caementum T. (Dial.), lana O., Stat. surova, še ne(s)predena, textum, vestis O. sveža, groba, capilli Sen. tr. neurejeni, nepočesani, herba Mart., uva Mart. nezrel; pesn. (o živalih) mlad, nov: Lucan. idr., agna Mart., Amphitrite Cat. nenavajena, nati rudes Val. Fl. novorojeni, neizobraženi.

2. metaf. surov, neumesten, neizobražen, neomikan, neolikan, zarobljen, preprost, rod, robat, neotesan, nevešč, neizkušen, neokreten, neroden, okoren; abs.: forma Ci., simplicitas O., vox incondita ac rudis T., quid cogis rude opus? O., rudis lingua L., rude ingenium Q., H., saeculum Q., T., anni Q., T. mlada, zgodnja, anima Pr. v ljubezni še neizkušena, filia rudis Mart. v ljubezni še neizkušena, nedolžna, tam eram rudis? tam ignarus rerum? Ci., nescit equo rudis haerere ingenuus puer H.; z in z abl. ali pesn. (redko) s samim abl.: in disserendo Ci., nulla in re tironem ac rudem esse Ci., rudis in re navali erat L., in amore Pr., rudis in re publicā, rudis in causā, in iure civili Ci., arte rudis O., rudis studiis Vell.; z ad z acc.: Iust. idr., rudis ad pedestria bella gens L., rudis natio ad voluptates Cu., rudis ad partus eram, ad mala rudis O.; z dat.: fontes rudes puellis Mart. tuji, neobisk(ov)ani od deklic; z gen.: homines rerum omnium rudes Ci., artium L., bonarum artium T., Graecarum litterarum rudis Ci., N., rudis belli H., bellorum Fl. (o slonih), harum rerum Ci., somni O. brez spanja; z inf.: Sil.

Opomba: Komp. in superl. se opisujeta z magis, maxime.

rullus 3 (iz *rud-los, sor. z rudis) kmečki, kmetski, kmetavzarski, surov, robat, neotesan, neolikan, neuglajen, neciviliziran, neblagonraven; subst. surovež, surovina, surovak, grobijan, robavs, brdavs, neotesanec, omejenec: at te Iuppiter dique omnes perdant: [fufae,] oboluisti alium, germana inluvies, rullus (po novejših izdajah † rusticus), hircus, hara sui[s] Pl. — Kot nom. propr. Rullus -ī, m Rúl(us), priimek Servilijevega rodu. Najbolj znan je P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, l. 63 ljudski tribun, proti kateremu je Cicero nastopil s tremi agrarnimi govori (de lege agraria orationes); pl. Rullī: Ci.

scorrētto agg.

1. nepravilen, napačen

2. nepošten, neolikan; šport (falloso) grob:
gioco scorretto groba igra

3. neprimeren; nespodoben, razuzdan

scostumato agg.

1. nespodoben, nenraven, razbrzdan

2. nareč. neolikan, neotesan

screanzato

A) agg. nevzgojen, neolikan, neotesan

B) m (f -ta) neolikanec, neolikanka; neotesanec, neotesanka

sgarbato agg.

1. okoren, robat

2. nevljuden, neolikan, neotesan

sguaiato

A) agg.

1. neolikan, nespodoben

2. neotesan, prostaški; razposajen:
risata sguaiata razposajen smeh

B) m (f -ta) neolikanec, neolikanka; neotesanec, neotesanka; kmetavzar

siccus 3, adv. -ē

1. suh, izsušen, posušen (naspr. (h)umidus,(h)umens): loca CA., arena, litus V., agri H., regio CU., solum Q., siccior Libya AMM., horreum siccissimum COL., loca siccissima, pars siccissima SEN. PH., sicci oculi H., PR., SEN. PH., Q., MART. = lumina sicca TIB. ali siccum lumen LUCAN. suhe oči = brez solz (solza), genae O., SEN. TR. ali siccus aerumnas tuli SEN. TR. brez solz (solza), ora (usta) CU., palatum LUCAN., pedibus siccis currere super aequore O., cibi CELS. suhe jedi = jedi brez mastne začimbe, panis PLIN. suh = brez priloga (npr. brez surovega masla), urna H., lignum V. trden, jedrnat, carinae H. na suhem (kopnem) stoječe, pocula TIB. prazne, sitis O. ki se ne da ugasniti, vox O. iz suhih ust, vulnera LUCAN., spolia ... non sanguine sicca suo PR., cuspis STAT., enses SEN. TR., aquae MART. led, sneg, tussis CELS. suh = brez izbljuvkov, ut sicce stabuletur (sc. bos) COL.; (o vremenu) suh, brezdežen (brezdeževen), nedežen (nedeževen): dies H., annus COL. ne premokro, tempora TIB., caelum (podnebje) PLIN., nubes LUCAN., hiems O. brez snega, ver PLIN., auster PLIN., aquilones LUCAN.; pesn.: fervores O. sušeča; (o ozvezdjih, zvezdah) suh, brezoblačen, jasen: signa O. = magna minorque ferre ... utraque sicca O. Veliki in Mali medved ... oba suha (ker nikoli ne zaideta v morju), canis PR., luna PR., PLIN.; z gen.: sicci stimulabant sanguinis enses SIL. ne omočeni s krvjo; subst. siccum -ī, n suho, kopno, kopnina (naspr. (h)umidum): AP. idr., rostra tenet siccum V., in sicco V., PR., PLIN., in sicco hibernare L.; pl. sicca -ōrum, n suhi kraji, suha zemlja, suh svet, suhotína: quae in siccis provenit PLIN., ut aqua piscibus, ut sicca terrenis, circumfusus nobis spiritus volucribus convenit Q.

2. metaf.
a) suh, (še) trezen, (še) tešč: siti sicca sum PL., dicimus integro sicci mane die, dicimus avidi H., qui circum compita siccus … currebat H. še tešč; occ. α) žejen, od žeje koprneč: cum ego sum siccus PL., nimis diu sicci sumus PL., siccus, inanis sperne cibum vilem H.; meton. trezen, vzdržljiv, vzdržen, zmeren: AFR. AP. NON., PL. idr., castrum ... consilia siccorum an vinulentorum ... CI., siccis omnia nam dura deus proposuit H., siccus ac sobrius (naspr. ebrius et vomitans) LUC. FR., PETR., SEN. PH. β) le ob suhem živeč, skope hrane vajen, stradajoč, subst. stradač, starejše žličnik: accedes siccus ad unctum H.
b) mrzel, hladen, brezčuten, brezsrčen, trdosrčen, brez ljubezni: puella (naspr. uda) O., MART., medullae PR.
c) praznoglav, puhloglav, neolikan, neizobražen, neveden, omejen, zabit: sicci omnino atque aridi pueri SUET.
d) (o telesu) prost (brez) sluzi (nahoda, odvečne tolšče, zabuhlosti idr.) ves zdrav, prav zdrav, zdrav kakor riba, krêpek, krepák, kremenit, trden, strumen, čvrst: mulier PL., PETR., puella ore sicco CAT. brez slin, corpus (naspr. (h)umidum sokovito) CELS., corpora sicciora CAT., PLIN.; pren. (o govoru in govorniku) trezen, jedrnat, strnjen, preprost, neokrašen, nenakičen, neokinčan, brez okrasja: nihil erat in eius oratione nisi sincerum, nihil nisi siccum atque sanum CI., dicendi genus Q., sint licet illa non satis interum sicca et severa Q., oratio sicca et recondita GELL., (sc. Attici) sani et sicci dumtaxat habeantur CI., Asinius adeo durus et siccus T., Attice dicere, id est quasi sicce et integre CI.

smanierato agg. neolikan

uncultured [ʌnkʌ́lčəd] pridevnik
neobdelan
figurativno nekulturen, neizobražen, neolikan