Franja

insentient [insénšiənt] pridevnik
brezčuten, neživ, mrtev (stvar)

inter-morior -mori -mortuus sum

1. med čim, vmes (ali po drugih: neopaženo, nevidoma, potiho(ma)) umreti (umirati): in ipsa contione intermortuus (se je umirajoč zgrudil) paulo post exspiravit L.; pren.: intermori remediis civitatem L. umirati zaradi zdravljenja.

2. metaf.
a) umreti (umirati), pomreti (pomirati), izumreti (izumirati), poginiti (poginjati), ugasniti (ugašati): intermoriuntur radices Plin., stirpes Cat., si quā intermoreretur ignis Cu., (mores boni) sunt intermortui Pl., viae sine ullo exitu i. Dig. se končujejo.
b) skoraj umreti, omedleti, onemoči: Cels. — Od tod pogosto pt. pf. intermortuus 3 odmrl, umrl, mrtev, preminul, oslabel, onemogel: prope intermortuus iacuit Suet. brez življenja, intermortuarum naribus Pl., contiones intermortuae Ci., illam manum ex intermortuis Catilinae reliquiis Ci., memoriam prope intermortuam renovare Ci., candor, in hoc aevo res intermortua paene O.

kaputt tujka nemško agg. invar.; avv. kaput; uničen, pokončan; mrtev

leblos brez znakov življenja, mrtev; Materie: neživ; Ausdruck: usahel; Handel: medel

lifeless [láiflis] pridevnik (lifelessly prislov)
brez življenja, mrtev; neživ (materija)
figurativno medel, brez poleta (tudi ekonomija)

matto¹

A) agg.

1. nor; neumen:
diventare matto ponoreti
sei matto? ali si nor? kaj se ti je zmešalo?
fossi matto! saj nisem nor!
essere matto dalla gioia biti presrečen
essere matto da legare biti popolnoma nor
è un tipo mezzo matto to je čuden svetnik
comportamento matto noro, nerazsodno ravnanje
testa matta nepredvidljiv, čuden tip, posebnež
andare matto per qcs. biti nor na kaj

2. velik, hud, strašen:
ho una paura matta pošteno me je strah
volere un bene matto strašno imeti rad
fare spese matte pretirano, noro zapravljati

3. nepristen:
oro matto nepristno zlato

4. pren. mrtev

5. slaboten, bolan

B) m (f -ta)

1. norec, norica; blaznež

2. ekst. posebnež:
gabbia di matti šalj. norišnica

3. igre pagat:
essere come il matto nei tarocchi pren. biti povsod dobrodošel, priljubljen

morior, morī, mortuus sum, toda moritūrus (indoev. koren *mer(H)- umreti; prim. skr. márate umira, gr. μορτός, βροτός [iz *μροτός] smrtnik, μαραίνω zatiram, meljem, onesposabljam, lat. mortuus, mors, sl. smrt, mrtev, mreti, moriti)

1. mreti, umreti (umirati), preminiti, o živalih poginiti (poginjati), crkniti (crka(va)ti): Pl., H., V., Plin. iun., Sen. rh., idr., morbo mori N. umreti za boleznijo, umreti zaradi bolezni, ex vulnere mori L. umreti za rano, umreti zaradi rane, morte suā m. Sen. ph. umreti naravne smrti, in studio dimetiendi caeli m. Sen. ph. do zadnjega diha se ukvarjati z merjenjem neba (z zvezdoslovjem), moriar, si ali ni … Ci. naj umrem, smrt me vzemi, če (ne) … , voces morientes Ci. umirajočega; pt. fut. act. moritūrus 3
a) umreti hoteč, na smrti (smrtni postelji) ležeč, namenjen (pripravljen) umreti, v smrt idoč, pred smrtjo, na pragu smrti, na poti v smrt, umirajoč: Ci., L., fertur moriturus in hostīs V.
b) ki mu je usojeno umreti, ki mora umreti, smrten: Sen. ph., Lucan., Ap., quid tibi prodest morituro? H., moriture Delli H.

2. metaf.
a) (o osebah) na smrt zaljubljen biti, plavati v ljubezenskem razkošju, umirati (giniti) od ljubezni: O., acrius ut moriar Pr.
b) (o stvareh in abstr.) premreti (premirati), (o)dreveneti, usahniti (usihati), giniti (ginevati), poginiti (poginjati), izginiti (izginjati), zamreti (zamirati), izgubiti (izgubljati) se, (o)slabeti, (s)hirati: Q., Cels., Cl., morientes artūs, digiti O., frenis manu moriente remissis O., morientia lumina O. stekleneče oči, primis segetes moriuntur in herbis O., exustus ager morientibus aestuat herbis V., dies … est mortuus Pl. je minil, se je iztekel, unguenta … suis moriuntur horis Plin. izgubljajo svojo moč, memoria moritur Ci., meriti morietur gratia vestri O., leges mortuae Ci. pozabljeni, neveljavni. — Od tod adj. pt. pf. mortuus 3

1. umrli, mrtev (naspr. vivus): mortuus concidisti Ci. kakor mrtev; preg.: nihil mecum tibi, mortuus tibi sum Pl. zate sem mrtev; subst. mortuus -ī, m mrtvec, mrlič: mortuum inferre in domum Ci., a mortuis excidere Ci. od mrtvih (smrti) obuditi (obujati), amandare aliquem infra mortuos Ci. v kraljestvo mrtvih poslati = usmrtiti; preg.: verba fiunt mortuo Ter. govori se mrtvemu = zaman, zastonj.

2. metaf. tako rekoč mrtev, odmrl, usahel: mare mortuum Iust. Mrtvo morje v Palestini, pa tudi severni del Atlantskega oceana (= Severno morje): Pl., lacerti Ci. odmrle, šibke, nemočne, slabotne, flores Plin.

Opomba: Star. in pesn. po 4. konjugaciji: morīmur: Enn. ap. Prisc., inf. morīrī: Pl., O. — Act. soobl. moriō -īre: pf. moriēre: Ven., fut. moriam: It.

mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
bois masculin mort suhljad
angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
chair féminin morte divje meso
eau féminin morte stoječa voda
Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
feuille féminin morte suh list
ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
langue féminin morte mrtev jezik
la mer Morte Mrtvo morje
médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
nature féminin morte tihožitje (umetnost)
point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
tête féminin de mort mrtvaška glava
ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
rester lettre morte ostati brez učinka
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več

mórt -oártă (mórţi, moárte)

I. adj. mrtev

II. m/f mrlič, mrtvec, umrli, pokojnik (-nica)

morticīnus 3 (mors) umrl, odmrl

1. le o živalih = crknjen, poginjen, poginul: ovis, volucres aut pisces Varr., cadaver Vulg. crkovina, mrhovina, in sacris ne quid morticinum adsit Varr., soleae Serv. od crknjene živine; kot vulg. psovka: mrha, mrcina, mrhovina: Pl.; subst. morticīnum -ī, n truplo, mrhovina: Vulg., Aug.

2. metaf. odmrl, mrtev: caro Sen. ph., clavus Plin. kurje oko, žulj, urnae Prud. grobovi mrtvih.

mōrto

A) agg.

1. mrtev:
cadere morto nenadno umreti

2. pren. mrtev, brez življenja:
lingua morta mrtev jezik

3. pren. mrtev, nedejaven:
acqua morta stoječa voda
angolo morto mrtvi kot
capitale morto mrtev kapital
corpo morto navt. mrtvo sidro
essere lettera morta biti mrtva črka
giungere a un punto morto priti do mrtve točke
stanco morto na smrt utrujen

B) m (f -ta)

1. mrlič, mrtvec:
cassa da morto krsta
libro dei morti mrliška knjiga
il regno dei morti onstranstvo
suonare a morto zvoniti za mrliča
pallido come un morto mrtvaško bled
morto di fame pren. bednik
brodo che farebbe resuscitare un morto juha, ki bi jo mrlič posrebal

2. pog. skriti denar, zaklad

3. igre mrtvi (igralec pri kartah)

mr̀tav -tva -o, dol. mȓtvī -ā -ō in mr̀tvī -ā -ō
1. mrtev: mrtav čovjek, jezik, kapital, inventar, vulkan; mrtvi teret mrtvo breme, balast; mrtvi ugao mrtvi kot; mrtvi hod prosti tek; mrtvi kolosijek (kolosek) mrtvi tir; -a ulica, sezona, tačka, zona; -a kopriva bot. mrtva kopriva, Lamium; -a priroda tihožitje; -a straža voj. mrtva straža; -o more mrtvo morje; Mrtvo more; -o slovo na papiru mrtva črka na papirju
2. mrtvaški: mrtvi znoj obli joj cijelo tijelo; mrtvi znoj probi sve prisutne
3. mrtav umoran do smrti utrujen; izbiti koga na -o ime premlatiti koga kot slamo; -o puhalo ekspr. lenuh

mrtvùljav -a -o počasen, mrtev

muerto pretekli deležnik od morir; mrtev, brez življenja; obledel (barve); gašen (apno)

muerto de apariencia navidezno mrtev
carnes muertas klavno meso
horas muertas proste ure
leña muerta suhljad, dračje
estar muerto (por) biti ves mrtev (na), neskončno si želeti
quedarse muerto umreti, življenje izgubiti
medio muerto (de miedo) pol mrtev (od strahu)
no tener con qué caerse muerto biti reven kot berač
naturaleza muerta tihožitje
ni muerto ni vivo izgubljen, nenajdljiv

napoo [na:pú:]

1. medmet
britanska angleščina, vojska, sleng izgubljen!, gotov!, ne gre!

2. pridevnik
nekoristen, nesmiseln; gotov, mrtev

natō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. glag. nāre)

1. plavati: querquedulae natantes Varr. ap. Non., studiosissimus homo natandi Ci. ep., natare in Oceano Ci. ali in mari Cels. šalj. = pluti, natant aequore pisces O., natat uncta carina V., in portu fracta carina natat Pr. plava sem in tja, fracta classis et intra paucos dies natavit nova Sen. ph. je odplulo novo; pesn. trans. preplavati kaj, plavati kje, čez kaj, po čem: freta V., aquas Mart.; tudi pass.: quot piscibus unda natatur O.; subst. pt. pr. natantēs -ium (pesn. -um), f (sc. bestiae) plavajoče živali, živali plavalke = ribe: omne genus natantum V.

2. metaf. (o stvareh zaradi podobnosti gibanja oz. tvarine)
a) gibati se, (o vodovju) teči, pljuskati, plivkati, plajhati, valove gnati, valovati: Lucr., Tiberinus … campo liberiore natat O.; (o žitnem polju) zibati se, valovati: campi natantes V.; (o ognju) plati, plapolati, goreti: Lucr., niveo natat ignis in ore Stat.; (o obleki) mahedrati, plahutati, opletati: O.; (o listju, ki se je usulo) gibati se, zibati se: Pr.; (o tehtnici) omahovati: Tib.; (o nogi) gugati se, premikati se, drseti: ne vagus in laxa pes tibi pelle (v čevlju) natet O.; (o ptičjem letu) plavati, jadrati: quodque ausa volare ardea sublimis pinnae confisa natanti Lucan.; occ. α) plavati v čem, biti poplavljen, biti poln česa, imeti veliko česa, obilovati s čim; z abl.: natabant pavimenta vino Ci., omnia plenis rura natant fossis V., cum … sanieque exspersa natarent limina V., arva amnibus natant O., imbres, quorum modo cuncta natabant impulsu Lucan., quotiens haec ora natare fletibus et magnas latrantia pectora curas admota deprendo manu? Stat., natabant domus sanguine parvulorum Aug.; abs.: cuncta natabant (od dežja) Lucan., plana natant Sil. β) (o očeh pijanih, zaspanih, umirajočih ljudi) plavati = medleti, medel, mrtev, otrpel, tog biti, stekleneti: vinis oculique animique natabant O., iam moriens oculis sub nocte natantibus atra circumspexit O., natantia lumina V., comitis casu frendens labentia virgo membra levat parvāque oculos iam luce natantīs irrorat lacrimis Sil.; oculi natantes et quādam voluptate suffusi Q. milo gledajoče oči (govornika).
b) širiti se, razširjati se: summā parte terrae natantibus radicibus Col.
c) (v duševnem oziru) omahovati, omahljiv, nestalen, nestanoviten biti, negotov biti: tu mihi natare visus es Ci., pars hominum … urguet propositum; pars multa natat H., mutatio voluntatis indicat animum natare Sen. ph.; natant quaedam (sc. cognomina) Varr.

ob-eō -īre -iī (-īvī) -ītum (ob in īre)

I. intr. iti, stopiti kam, v kaj, na kaj, k čemu: o. ad hostium conatūs L. nasproti stopiti = upreti (upirati) se, ovreti (ovirati), o. in infera loca Ci., donec vis obiit Lucr. dokler ne nastopi kaka sila; occ.

1. zaiti, zahajati: Pl., Stat., Ci. poet., Plin. idr., in pelago nautis ex undis ortus in undis sol fit uti videatur obire et condere lumen Lucr., orientis aut obeuntis solis partes Ci.

2. (o mestih) (za)toniti, propasti (propadati), zamreti (zamirati): Plin. (5, 117; 5, 139); (o ljudeh) preminiti (preminevati), umreti (umirati): Pl., L., Lucr., Iuv., Plin., Vell., Eutr. idr., tecum vivere amem, tecum obeam lubens H. —

II. trans.

1. (hod)iti okoli, obhoditi (obhajati), pohajati, postopati, pohajkovati, postavati, obisk(ov)ati, potovati po čem, prepotovati kaj: V., O., Suet. idr., provinciam, Asiam, domūs, villas Ci., nundinas L. na semenj pri(haja)ti, vigilias T. obiti, obhoditi (obhajati) straže, narediti obhod straž, tentoria Cu. pregled(ov)ati, nadzirati, comitia, cenas Ci. ali symposia Ap. udeležiti (udeleževati) se; occ.
a) iti k čemu, dospe(va)ti (do) česa, doseči (dosegati) kaj: Acheruntem obibo Enn. ap. Fest., tantum urbis superfuturum, quantum flamma obire non potuisset Ci.
b) nasproti (stop)iti, iti na(d) koga, napasti (napadati): obit obvius hostes Sil., Ufentem collapsum poplite caeso ensis obit laudemque pedum cum sanguine ademit Sil., o. fortissima nomina ferro Sil. usmrtiti.
c) opaziti (opazovati), (po)čakati koga, kaj, pričak(ov)ati koga, kaj, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati, razgled(ov)ati se: facinoris tempus Ci. čakati na priložnost, annum petitionis suae Ci., o. omnia visu V., oculis Plin. iun.; pren.: omnes oratione suā civitates o. Ci. v misel vzeti (jemati), dotakniti (dotikati) se.

2. lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), nastopiti (nastopati) kaj, podvreči se čemu, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, (izvrševati): nihil erat, quod non ipse obiret Ci., o. munus vigiliarum L., munia imperii T. vladarske dolžnosti, officia L., Plin. iun., Iust., Suet., legationem Ci., res suas Ci., bellum L., bella T., pugnas V., proelia Lucr., pericula et labores L., adulteria Suet., concubitum Ap., vadimonium ali diem Ci. držati se roka, upoštevati rok; poseb. obire diem supremum N., Suet. ali samo diem o. N., Pl., Suet., Aur. zadnji dan nastopiti, evfem. umreti; tako tudi mortem obire Ter., Ci., Suet. ali (pesn.) letum o. Lucr., morte obitā Ci., V., Lucr., Gell. po smrti, pl. mortes obitas T.; od tod obītus 3 umrl, mrtev: L. Andr. ap. Prisc., pl. obiti Ap.

3. pesn. iti okrog česa = obdajati, obkrožati: Sil., chlamydem limbus obibat O., maria obeuntia terras V., equum leonis pellis obit V., pallor obit ora O.; pass.: campus obitur aquā O.

oisif, ive [wazif, iv] adjectif brezdelen, len; neizkoriščen (denar), mrtev (kapital)

vie féminin oisive brezdelno življenje

perdu(e) [pə:djú:] pridevnik
skrit, izgubljen, mrtev
vojska v zasedi

to lie perdu(e) ležati v zasedi

rūpeus 3 (rūpēs) pečévnat, skalnat, kamnit, kamén, pren. = trd, mrtev: saxa (naspr. vivi lapides) Ambr.