Franja

mussitātiō -ōnis, f (mussitāre)

1. mrmranje, godrnjanje: Cael., Hier., Tert., immittuntur statimque sollertis disciplinae memores partitae totos praecingunt aditus tacitaque prius servata mus[s]itatione, signo sibi repentino reddito Ap.

mutter [mʌ́tə]

1. samostalnik
mrmranje, momljanje, godrnjanje

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
mrmrati, momljati, godrnjati (against, at)
figurativno skrivaj povedati

muttītiō (mūtītiō) -ōnis, f (muttīre) mrmranje, brundanje, momljanje, šepetanje, šušljanje: quid tibi hanc curatiost rem, verbero, aut muttitio? Pl.

ob-murmurātiō -ōnis, f (ob in murmurātiō) mrmranje, godrnjanje proti čemu: Isid., obmurmuratio gravis exoritur concrepantibus centuriis et manipulis cohortiumque omnium plebe urgentium destinate confestim imperatorem alterum declarari Amm.

rumeur [rümœr] féminin hrup; mrmranje, splošen nemir, razburjenje; (večinoma pluriel) govorice, govoričenje

rumeur publique ljudski glas, ljudsko mnenje
rumeur de mécontentement mrmranje nezadovoljstva
selon certaines rumeurs, les impôts seront augmentés po nekaterih govoricah bodo davke povišali
violente rumeur silovit hrup

rumor moški spol govorica; mrmranje, šepetanje

sin rumor brez šuma
corre (ali circula) el rumor, corren rumores que... govori se, da ...

susurrāmen -inis, n (susurrāre) mrmranje (mrmljanje): „ne“, inquit, „istud mendacium tam verum est quam siqui velit dicere magico susurramine amnes agil[l]es reverti“ Ap., his Atlantiades auditis licet risum inhibere vix posset, ne infacetus tamen et impar lepidulis haberetur, hilaro susurramine sic respondit M.

susurro moški spol mrmranje; šumenje, žuborenje; šelest

susurro del bosque šumenje gozda

susurrus² -ī, m (iz indoev. kor. *su̯er-, *sur(r)- brneti, doneti, zveneti; prim. skr. svárati [on] (za)doni, (za)zveni, svaráḥ, sváraḥ ton, zvok, lat. ab-surdus, sorex, sl., hr. svirati, lit. surmà piščal, nem. surren, schwirren) mrmranje (mrmljanje), šepet, šepetanje, ščebet, ščebetanje, čebljanje, šušljanje, šumljanje, (o čebelah) brnenje, brenčanje, starejše svrčanje: Amm. idr., nolo … susurrum fieri Pl., susurro delectari Ci., ille susurrus aquam ferentis mulierculae Ci., tacito mala vota susurro concipiunt Lucan. v tihi molitvi, saepes … levi somnum suadebit inire susurro (sc. apium) V., tenui iugulos aperire susurro Iuv. s spletkarskim (rovarskim, kovarnim) prišepetavanjem; v pl.: Amm., videres stridère … susurros H., lenesque sub noctem susurri H. ljubezenski šepeti, blandos audire susurros Pr., murmurque humilīsque susurros tollere Pers. ali insidiantes susurri Plin. iun. prišepetavanje; pooseb. Susurri O. Šepeti, Prišeptavanja (v spremstvu boginje Fama).

Opomba: Heterocl. abl. sg. susurru: Ap.

vocio m (pl. -ii) mrmranje, šušljanje

бормотание n mrmranje

брюзжание n godrnjanje, mrmranje

ропот m mrmranje, godrnjanje; žuborenje (potoka); šelestenje (listja)

commurmurātiō -ōnis, f (commurmurāre) splošno mrmranje: Gell.

grommellement [-mɛlmɑ̃] masculin mrmranje med zobmi, godrnjanje

sordino m

1. glasba ➞ sordina

2. tih žvižg

3. gled. žarg. zamolklo mrmranje, negodovanje (občinstva)

submurmurātiō -ōnis, f (sub in murmurātiō) skrivno mrmranje: Aug.

désapprobation [-basjɔ̃] féminin neodobravanje, graja

murmure masculin de désapprobation neodobravajoče mrmranje

γογγυσμός, ὁ (γογγύζω) godrnjanje, mrmranje NT.

θρόος, ὁ, skrč. θροῦς 1. hrup, šum, klic, krik, vpitje. 2. mrmranje, govor(ica), glas.