Franja

redonder [rədɔ̃de] verbe intransitif biti odvečen, biti v obilici, mrgoleti (de quelque chose česa)

rezumar curljati skozi, pronicati; mrgoleti

scateō -ēre, star. in pesn. tudi scatō -ere -uī (–) (prim. lit. skasti skakati)

1. vrvrati, žuboreti, vzvrvra(va)ti, vrvraje izvirati: fontés scatr̆e, hérbis práta convestíriér ENN. AP. CI., qui (sc. fons) scatit LUCR., plano scatĕre atque erumpere campo LUCR.

2. metaf.
a) kupoma (trumoma, obilno v izdatni meri, izdatno) priti (prihajati) na dan, obilno (obiloma) se prikazovati (kazati): semina scatĕre foras possunt LUCR.
b) pogosto(ma), v obilni (izdatni) meri, v izdatnem številu se nahajati: cuniculi scatent iuxta in Hispania PLIN.
c) mrgoleti, poln biti česa, imeti kaj v izobilju, obil(ic)o česa imeti, obilovati s čim; (o konkr.) z abl.: PL., COL., MEL., AMM. idr., arx scatans fontibus L., scatentem beluis pontum ... palluit H., metallis scatet Hispania PLIN.; z gen.: terra ferarum nunc scatit LUCR.; (o abstr.) z abl.: ostentis Aristandri volumen scatet PLIN., puer argutiis … scatens GELL., quosdam scatere verbis GELL.; z gen.: scatebat irarum GELL. (o Ksantipi); z acc. pron. kot notranjim obj.: id tuus scatet animus PL.; abs. = prekipevati: AMM.

scaturriō (scatūriō) -īre -īvī (–) (scatēre) vrvrati, vzvrvra(va)ti, vrvraje izvirati, privre(va)ti, žuboreti, klokotati: de summo vertice fons scaturribat (sinkop. = scaturriebat) AP., sanguis defluit scaturiens PRUD.; pren.: scaturientes aurae sermonis PRUD., ista consideratio scaturivit in animo meo ex intimo corde meo AUG.

2. metaf. mrgoleti, poln biti česa, imeti kaj v izobilju, obil(ic)o česa imeti, obilovati s čim; z abl.: solum fontibus non scaturiat COL., summi scaturient montes (sc. fontibus) SEN. PH., Curio totus hoc scaturit CAELIUS AP CI. EP. kar prekipeva od tega (= od pristranskosti do svoje stranke), vestra vita ... ipsis peccatis scaturiens AUG.

scramble [skræmbl]

1. samostalnik
plazenje, vzpenjanje, kobacanje; prerivanje, pehanje (for za)

the scramble for wealth lov, pehanje za bogastvom

2. prehodni glagol
hitro pograbiti, pehati se (za kaj), tepsti se (za kaj); razmetavati, metati, vreči (denar, da se drugi trgajo zanj); premešati

scrambleed eggs umešana jajca
to scramble cards premešati karte
to scramble eggs umešati jajca
to scramble up money nagrabiti (skupaj) denar
neprehodni glagol
kobacati se, plaziti se, s težavo iti naprej, vzpenjati se z rokami in nogami; mrgoleti, gomazeti; s težavo se prebijati; gnati se (pehati se, tepsti se) (for za)

to scramble into one's clothes skobacati se (zlesti) v svojo obleko
to scramble for a place trgati se, tepsti se za prostor, za sedež
to scramble wealth pehati se, gnati se za bogastvom

shoal² [šóul]

1. samostalnik
truma, (velika) množica; jata, vlak (rib)

in shoals v trumah, trumoma
shoals of people trume, množice ljudi
he gets letters in shoals on dobiva ogromno pisem

2. neprehodni glagol
zbirati se v jato, plavati v trumah (o ribah); gnesti se, prerivati se, mrgoleti

swarm¹ [swɔ:m]

1. samostalnik
roj (čebel), jata (ptic); mrgolenje; velika množina, kup, veliko število

a swarm of bills kup računov

2. neprehodni glagol
rojiti
figurativno mrgoleti, gnesti se, prerivati se; biti zelo številen, obilovati
prehodni glagol
ujeti roj čebel; obsuti

he was swarmed by a swarm of porters obsul ga je roj nosačev
the boys swarmed round him dečki so ga v roju obkrožili
the region is swarmed with game pokrajina ima divjačine v izobilju
the town is swarming with spies v mestu mrgoli špijonov

teem¹ [ti:m]

1. neprehodni glagol
mrgoleti, biti prepoln (česa), obilovati; biti preobilen
zastarelo skotiti (o živali); nositi sadeže; zanositi, biti breja

to teem with mrgoleti od, biti poln, bogat s
fish teem in this lake rib mrgoli v tem jezeru
this lake is teeming with fish v tem jezeru je polno rib
this page teems with mistakes na tej strani mrgoli napak
the roads are teeming with people na cestah se tare ljudi

2. prehodni glagol
poleči, skotiti, storiti, povreči (o živini)

vrȅti vrîm (ijek., ek.)
1. vreti: voda, vino, mošt, šira, krv vri; narod vri sa svih strana; u meni je sve vrelo i kipjelo
2. mrgoleti, biti poln česa: kamenjar vri zmijama po kamenju mrgoli kač

vŕvjeti -īm, vr̀vjeti -īm (ijek.), vŕveti -im, vr̀veti -īm (ek.)
1. vrveti, mrgoleti: tu sve vrvi od mnoštva naroda
2. biti bogat s čim: njegovi tekstovi vrve citatima
3. teči, ulivati se: na oko vrvjele su mu suze

wimmeln mrgoleti (die Straße wimmelt von Kindern na ulici mrgoli otrok)

кишеть mrgoleti, gomazeti

киші́ти -ши́ть недок., mrgoléti -í nedov., v 3. os.

кишмя кишеть mrgoleti

копошиться mrgoleti, gomazeti; (pren.) rojiti (v glavi); vznemirjati

тормошиться mrgoleti, gomazeti; hiteti

creep with neprehodni glagol
mrgoleti česa

pomíljeti -līm (ijek.), pomíleti -līm (ek.) pomrgoleti, začeti mrgoleti, začeti mrgoleti, začeti lesti

promíljeti -līm (ijek.), promíleti -līm (ek.)
1. zamrgoleti, začeti mrgoleti
2. spolzeti: suze promilješe niz lice
3. primrgoleti na dan

ripullulare v. intr. (pres. ripullulo) ponovno mrgoleti (tudi pren.):
la costa ripullula di turisti na obali spet mrgoli tujcev