Franja

izpariln|i (-a, -o) Verdampfungs-, Verdunstungs- (mraz die Verdunstungskälte)
izparilni ostanek der Abdampfrückstand

jédek (-dka -o) adj.

1. (ki razjeda) corrosivo:
jedka snov, tekočina sostanza corrosiva, liquido corrosivo

2. ekst. aspro, mordace, pungente, caustico, graffiante, dissacrante:
jedka ironija ironia graffiante

3. knjiž. (ščemeč, oster, rezek) acre, pungente:
jedek mraz freddo pungente

kost¹ [ó] ženski spol (kosti …) anatomija der Knochen, das Bein (cevasta Röhrenknochen, čeljustna Kieferknochen, iglasta Nadelknochen, kožna Hautknochen, krovna Deckknochen, lobanjska Schädelknochen, medenična Beckenknochen, mozgovna Markknochen, sezamska Sesambein)
… kosti Knochen-
(atrofija medicina der Knochenschwund, die Knochenatrophie, klešče za kosti die Knochenzange, nastajanje kosti die Knochenbildung, krhkost die Knochenbrüchigkeit, mehčanje die Knochenerweichung, nalom medicina der [Knochenriß] Knochenriss, nekroza der Knochenbrand, die Knochennekrose, poškodba die Knochenverletzung, prelom der Knochenbruch, presaditev die Knochenüberpflanzung, spajanje kosti z žeblji die Knochennagelung, tvorba die Knochenentwicklung, vnetje die Knochenentzündung)
(samo še) kost in koža Haut und Knochen, knochendürr, klapperdürr
stara kost alter Knochen
s težkimi kostmi grobknochig, starkknochig
z lahkimi kostmi feingliedrig, schmalgliedrig
s kožo in kostmi figurativno mit Haut und Knochen
ločiti meso od kosti (das Fleisch) entknochen, ausbeinen
do kosti obžreti: bis auf die Knochen
figurativno iti do kosti strah, krik ipd.: durch Mark und Bein gehen, strah: in die Beine fahren, in die Knochen fahren
mraz: durch und durch gehen, bis ins Mark gehen
mraz gre do kosti es friert Stein und Bein
v kosti in die Knochen
nagnati/vlivati strah v kosti (jemandem) Furcht einflößen/einjagen, (jemanden) einschüchtern
v kosteh in den Knochen
imeti v kosteh in den Knochen haben
strah v kosteh der Schreck in den Gliedern (der Schreck steckt (mir) noch in allen Gliedern)

kóst (-í) f

1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
človeške kosti ossa (umane)
živalske kosti ossi (animali)
kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
prelom kosti frattura di un osso
pes gloda kost il cane rode un osso
pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

2. bot. (koščica sadu) nocciolo

3. (pl. pren. ossa)
vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
kost (suhec) uomo scheletrito
anat. bedrna kost (stegnenica) femore
vet. divja, mrtva kost ganglio
anat. kost sramnica pube
med. fisura kosti fessura dell'osso
anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
križna kost (križnica) osso sacro
obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

4.
ribja kost lisca, spina di pesce
sipina kost osso di seppia

5. zool. (material) osso:
ribja kost osso di balena
slonova kost avorio

kóža (-e) f

1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
uvela koža pelle vizza
mehka, nežna koža pelle delicata
kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

2. pren. pelle; pellaccia:
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
rešiti kožo salvare la pelle
nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
umetna koža cuoio artificiale
čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
torbica iz prave kože borsetta di pelle
koža severnega jelena renna

4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
biti krvav pod kožo essere fatti di carne
pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
strojiti kožo conciare la pelle
drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
zool. letalna koža membrana alare, patagio
zool. plavalna koža natatoia

krút (-a -o)

1. adj. crudele, crudo; spietato, atroce, inumano; duro; efferato; truce:
krut človek uomo crudele
kruta strogost rigore atroce
pren. kruta resnica la verità nuda e cruda

2. pren. (zelo hud) atroce, terribile:
pog. krut mraz freddo rigido, glaciale; freddo cane
živeti v kruti revščini vivere nella più squallida miseria

leden [é] (-a, -o)

1. eisig
leden mraz die Eiseskälte

2. (mrzel) voda, pogled, račun: eiskalt; vreme, zrak, sprejem, pozdrav: frostig

3. (hlajen) eisgekühlt
| ➞ → ledena …, ledeni

mórati (-am) imperf.

1. dovere; bisognare:
na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
elipt. resnica mora na dan luce va fatta
moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
človek mora biti pošten bisogna essere onesti
moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte

mrázek (-zka) m hipok. od mraz

mrazíti

mrazi me je frissonne, j'ai des frissons; (povzročiti mraz, drgetanje) faire frissonner

neobčutljiv [è] (-a, -o) unempfindlich (za pozebo/mraz frostunempfindlich, za temperaturo temperaturunempfindlich), -fest (za strupe giftfest, za sušo dürrefest, za toploto wärmefest); samo človek: dickfellig

neprodíren impervious; impenetrable, (za tekočine) impermeable

neprodíren za zvok soundproof
neprodíren za krogle bulletproof
neprodíren za mraz impervious to cold

občut|ek¹ moški spol (-ka …) fiziološki:

1. die Empfindung, -empfindung (barvni Farbempfindung, bolečine Schmerzempfindung, čutni Sinnesempfindung, okusa Geschmacksempfindung, otipa Tastempfindung, svetlobni Lichtempfindung, toplote Wärmeempfindung, vidni Gesichtsempfindung, vonja Geruchsempfindung)

2. (čut) das Gefühl, der Sinn (za prostor Raumgefühl, mišični Muskelsinn, za ravnotežje Gleichgewichtsgefühl, za čas Zeitgefühl, Zeitsinn, za mraz Kältesinn, prostorski Raumsinn)

3. (telesno občutje) das Gefühl, -gefühl (gomazenja Kribbelgefühl, lakote Hungergefühl, nemoči Schwächegefühl, neugodja Unlustgefühl, sitosti Sättigungsgefühl, strahu Angstgefühl, teže Schweregefühl, ugodja Lustgefühl, vrtoglavice Schwindelgefühl, žeje Durstgefühl)

občúten senti, ressenti; sensible, considérabie

občutna podražitev augmentation ženski spol sensible des prix
občutna izguba perte ženski spol sensible (ali considérable), grande perte
občutni mraz froid moški spol pénétrant

občúten sentido; sensible

občutna škoda daño m sensible
občutna izguba una gran pérdida; pérdida sensible
občuten mraz frío m penetrante

občutljiv¹ (-a, -o)

1. empfindlich, zelo: [hochempfindlich] hoch empfindlich; -empfindlich (barvno farbempfindlich, na pritisk druckempfindlich, za bolečino schmerzempfindlich, za dotik berührungsempfindlich, za hrup geräuschempfindlich, lärmempfindlich, za mraz kälteempfindlich, za toploto hitzeempfindlich, za udarce stoßempfindlich, za svetlobo lichtempfindlich, za toploto wärmeempfindlich)

2. čustveno: empfindlich, sensibel, verletzlich, dünnhäutig; pretirano: überempfindlich, übersensibel, höchstempfindlich; umetniško: sensibel; (čuteč) [zartfühlend] zart fühlend

občutljív (-a -o) adj.

1. sensibile:
občutljiv za mraz sensibile al freddo, freddoloso
občutljiv za toploto termosensibile
likovno občutljiv človek individuo con sensibilità artistica
med. občutljiv za bolečino dolorifico
med. občutljiv za spremembo vremena meteoropatico

2. sensibile, suscettibile, impressionabile

3. občutljiv za sensibile a:
vitamini so občutljivi za kemične vplive le vitamine sono sensibili agli influssi chimici

4. delicato:
raniti koga, kjer je najbolj občutljiv ferire, colpire uno nel suo punto debole
občutljiva tema tema delicato, scottante

občutljívost sensibilité ženski spol , susceptibilité ženski spol , (pretirana) sensiblerie ženski spol

občutljivost za mraz, za toploto sensibilité au froid, à la chaleur
prizadeti občutljivost prijatelja blesser la susceptibilité d'un ami
občutljivost zadeve caractère moški spol délicat d'une affaire
občutljivost aparata réceptivité ženski spol d'un appareil
občutljivost za barve sensibilité à la couleur

obúpen (-pna -o) adj.

1. disperato; critico:
obupen položaj situazione disperata

2. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) terribile, tremendo:
obupen mraz freddo cane
obupna revščina terribile miseria

3. (zelo slab) pessimo

4. pren. insopportabile; bruttissimo

odpor|en [ó] (-na, -no) widerstandsfähig; (trden, odporen proti obrabi) strapazierfähig; (obstojen) beständig; medicina widerstandsfähig, proti: gefeit (gegen) (tudi figurativno); -fest, -beständig, -sicher (za mraz winterfest, proti ognju feuerfest, obrabno verschleißfest, na pline gasfest, na radiranje radierfest, proti alkalijam alkalibeständig, alkalifest, proti bakterijam bakterienbeständig, proti drsenju rutschsicher, rutschfest, proti iztrgovanju rupffest, proti kislinam säurefest, säurebeständig, proti koroziji korrosionsfest, korrosionsbeständig, proti krizi krisenfest, krisensicher, proti lomu bruchfest, proti maščobam fettbeständig, proti moljem mottenecht, mottenfest, proti ognju feuersicher, feuerfest, proti olju ölfest, proti plesni schimmelfest, proti rji rostbeständig, proti staranju alterungsbeständig, proti suši dürreresistent, proti svetlobi lichtecht, proti tresljajem rüttelfest, erschütterungsfest, proti udarcem stoßfest, proti visoki temperaturi hochtemperaturfest, proti vlagi feuchtigkeitsbeständig, proti vremenskim vplivom wetterbeständig, wetterfest, proti zmrzali winterhart, tlačno druckfest, toplotno wärmebeständig, udarno schlagfest, v vročini warmfest)
biti odporen proti (einer Sache) widerstehen, resistieren, resistent sein, beständig sein