Franja

secūris -is, acc. -im, redko (VARR. AP. NON., L., SEN. RH.) -em, abl. -ī redko (AP., TERT.) -e, f (secāre)

1.
a) enorezna sekira: securis anceps PL., O.
b) dvorezna sekira: securis bipennis VARR. AP. NON. (= subst. bipennis -is, f)
c) sekira kot drevača, drvača, drvaríca, sekáča, morda tudi bavta, balta, bradlja, bradva, bezjača, tesača, têsla, tesaríca, címraka, robílnica, tepáča: PLIN. idr., sonat icta securibus ilex V., fertur quo rara securis H., arida perdam ... frondas et caesa securibus urar O.
d) sekira za kamen (za izsekavanje kamenja v rudnikih): STAT.; kot mesarska sekira, mesaríca za pobijanje žrtev: fugit cum saucius aram taurus et incertam excussit cervice securim V., victima pontificum securim cervice tinget H., candidaque adducta collum percussa securi victima purpureo sanguine pulset humum O.
e) kot bojna sekira: Amazonia securis H., subiguntque in cote secures V., peltis et securibus armati CU.
f) kot rabeljska sekira, s katero so obglavljali zločince in kakršne so nosili liktorji v svojih butaricah: LUCR., FL., LACT. idr., securi ferire ali percutere CI. obglaviti, nudatos virgis caedunt securique feriunt L., securibus cervices subicere CI., saevumque securi aspice Torquatum (ki je dal obglaviti svojega lastnega sina) V., admota cervicibus meis securis SEN. RH.; dvoumno: te, cum securi, candicali praeficio provinciae PL.; preg.: securi Tenediā CI. EP. s tenedsko (tenedoško) strogostjo = z največjo strogostjo, brez usmiljenja (Ten(es) (Ten(n)es), kralj na otoku Tenedos, je namreč pri vsaki obtožbi postavil rablja za tožnikom, da je tega takoj kaznoval, če je obtožil nedolžnega človeka); tako tudi: securim Tenediam, quam minaris, abde aliquo FR. tenedsko (tenedoško) sekiro = strogi naklep.

2. metaf. del vinjaka (vinogradniškega noža), kosirja ali klestilnika, ki se uporablja za sekanje, rezilo, sekalo kot motika, rovnica, kopača, kramp, kopulja, kopuljica: COL.

3. meton.
a) udarec, rana = izguba, škoda: quam te securim putas iniecisse petitioni tuae CI., graviorem infligere securim rei publicae CI.
b) najvišja oblast, katere znamenja v Rimu so bile sekire v liktorskih butaricah, (rimska) (nad)oblast, (rimska) nadvlada, (rimska) prevlada, (rimsko) nadvladje: SEN. PH. idr., Germania colla Romanae praebens securi O., mercatorem cum imperio et securibus misimus CI., respicite ... Galliam, quae securibus subiecta perpetuā premitur servitute C., saevas secures accipiet V., Medus timet secures H., virtus nec sumit aut ponit secures (= magistratūs, honores) H., maiorum virtute vacui a securibus et tributis T.

serfouette [sɛrfwɛt] féminin (vrtna) motika

zappa f

1. motika, rovnica:
zappa a due denti, a due rebbi (bidente) dvozoba rovnica
zappa a tre denti, a tre rebbi (tridente) trizoba rovnica
zappa meccanica (zappatrice) agr. okopalnik
darsi la zappa sui piedi škodovati samemu sebi, pljuvati v lastno skledo

2. rib. severnoital. mreža za piškurje

кирка² f rovnica, motika, kopača

копалка f (prov.) motika

мотыга f

1. motika;

2. (zast.) zapravljivec

са́па́ са́пи́ ж., motíka -e ž.

binot, binoir [bino, -nwar] masculin motika ali plug za pletje

Bügelhacke, die, Agronomie und Gartenbau vlečna motika, vlačilna motika

desyerba ženski spol ameriška španščina motika za osat

Häufelhacke, die, Agronomie und Gartenbau motika za osipavanje

mòtičina ž velika, težka motika

píkelj -klja i -keljna m (nj. Pickel) budak, šiljasta motika

skȍpak -pka m slabš. obrabljena motika: kakav skopak od motike ili čega drugoga

vangheggia f (pl. -ge) agr. dvozobna, večzobna motika

vangheggiola f agr. dvozobna, večzobna motika

vanghetto m

1. pomanjš. od ➞ vanga lopatica

2. vrtn. vrtna motika

zappetta f agr.

1. pomanjš. od ➞ zappa motikca

2. vrtna motika

zapponare v. tr. (pres. zappono) agr. velika motika, greblja

zappone m agr. poveč. od ➞ zappa velika motika, greblja