Franja

Herrenmoral, die, morala gospodarja

Kampfmoral, die, bojna morala

Moralin, das, svetohlinska moralnost; malomeščanska morala

Reflexionsmoral, die, Philosophie refleksijska morala, razumska morala

Sexualmoral, die, spolna morala

adresat samostalnik
1. (prejemnik pošiljke) ▸ címzett
S pismom v roki išče adresata po vsem župnišču. ▸ Kezében a levéllel keresi a címzettet az egész plébánián.
Sopomenke: naslovljenec, naslovljenka

2. (naslovnik) ▸ címzett
Tako bom morala poslej svoje polemike usmerjati na pravega adresata, torej na številne pravne strokovnjake. ▸ A vitatott kérdéseket a megfelelő címzetteknek, vagyis a számos jogi szakértőnek kell címeznem.
Sopomenke: naslovljenec, naslovljenka

aedīlis -is, abl. klas. -e, poklas. tudi -ī, m (aedēs; aedīlis torej = „svetiščni nadzornik“) edil. Sprva so l. 493 obenem z ljudskim tribunstvom ustanovili službo dveh plebejskih edilov (aedīlīes plebēī), ki sta v Cererinem svetišču hranila plebejski arhiv. Plebejski edili so morali skrbeti za javni red in za plebejske igre. Zaradi zunanjega bleska so se za edilstvo potegovali tudi patriciji; od l. 366 sta se volila tudi dva patricijska edila, imenovana aedīlēs curūlēs, ker so jima pripadali sella curulis, toga praetexta in ius imaginum. Patricijski edili so prirejali velike igre (ludi Romani, Megalenses) in nadzorovali patricijska svetišča. Tem štirim uradnikom (ki se niso šteli med višje oblastnike in zato niso imeli liktorjav) so bili skupni tile posli: oskrbovanje javnih poslopij, redarstvo, trgovina in skrb za moralnost: Varr., Ci., L., T. Cezar je l. 44 imenoval še dva plebejska edila (aedlīles cereāles), ki sta morala mesto oskrbovati z živili (cura annonae) in prirejati igre na čast boginji Cereri (Cerealia): Suet., Dig. V municipijih in naselbinah so poslovali aediles duumviri, triumviri itd.; ti so bili v nekaterih mestih edina najvišja oblast, večinoma pa vrsta nižjih uradnikov, ki so imeli, kakor v Rimu, na skrbi stavbno in tržno redarstvo, prirejanje iger in izvajanje sodne oblasti: Ci., Iuv.

akrobatika samostalnik
1. (zapleteni gimnastični elementi in liki) ▸ akrobatika
2. (o drugih športih in dejavnostih) ▸ akrobatikaTreningi so bili naporni, ker sta poleg plesnega znanja morala do popolnosti obvladati tudi akrobatiko. ▸ Az edzések kimerítőek voltak, mivel a tánctudás mellett az akrobatikát is tökéletesen el kellett sajátítaniuk.

3. (kompleksna ali spretna izvedba) ▸ akrobatikaV njihovih izjavah je veliko besedne akrobatike. ▸ A nyilatkozataikban rengeteg verbális csavar van.

altruístičen altruiste

altruistična morala morale ženski spol altruiste

anancaeum -ī, n (gr. ἀναγκαῖον neizogibno) velika pitna posoda, ki se je morala pri pitju za stavo na dušek izpiti, velik kozarec: Pl.

apostolus -ī, m (gr. ἀπόστολος odposlan)

1. odposlanec, npr. judovskega patriarha, oseba, ki je morala pobirati neke davščine pri posameznih sinagogah: Cod. Th.

2. Kristusov odposlanec, apostol: Eccl.

3. poslanica = poročilo, poslano višjemu sodišču po vloženem prizivu: Icti.

avoid [əvɔ́id] prehodni glagol
izogibati se
pravno odpraviti, razveljaviti

she could not avoid crying morala se je zjokati

bien¹ [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo

eh bien! no! no torej!
bien que čeprav, dasi
si bien que tako da
ou bien ali pa
aussi bien que prav tako kot, kot tudi
quand bien même celó če, tudi če
bien sûr gotovo, seveda
bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
bien entendu samoumevno, se razume, seveda
bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
tant bien que mal kolikor toliko, za silo
bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
c'est bien lui to je (res) on
c'est bien simple to je čisto preprosto
il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
aller, se porter bien dobro se počutiti
tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
se donner bien de la peine zelo si prizadevati
bien fait pour lui! prav mu je!
vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
vous avez bien de la chance imate veliko srečo
venir bien (botanique) uspevati
il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
vouloir bien privoliti
je voudrais bien savoir rad bi vedel
il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro

bojn|i [ô] (-a, -o) Kampf- (čoln das Kampfboot, metež das Kampfgewühl, plin das Kampfgas, tank der Kampfpanzer, strup der Kampfstoff, voz der Kampfwagen, pripravljenost die Kampfbereitschaft, črta die Kampflinie/Gefechtslinie, enota die Kampftruppe/ Kampfeinheit, moč die Kampfstärke, morala die Kampfmoral, pripravljenost die Kampfbereitschaft, letalo der Kampfflieger/ das Kampfflugzeug, sredstvo das Kampfmittel, sredstvo der Kampfstoff); (vojni) Kriegs- (tehnika das Kriegsmaterial, orožje/oprema das Kriegsgerät, klic der Kriegsruf, plen die Kriegsbeute); (za spopad/boj) Gefechts- (cilj das Gefechtsziel, municija die Gefechtsmunition, urjenje die Gefechtsausbildung, vaja die Gefechtsübung, vozilo das Gefechtsfahrzeug)
bojni načrt der Schlachtplan
bojni pohod der Feldzug
bojni prizor die Schlachtszene
bojni krik der Schlachtruf/ das Schlachtgeschrei
bojna glava der Sprengkopf
bojna uniforma das Einsatzanzug/Kampfanzug

brčice samostalnik
1. (pri moških) ▸ bajuszka, bajszocska, kicsi bajuszTanke brčice ima ostro postrižene, kot da jih je potegnil s flomastrom. ▸ Élesen nyírt bajuszkát visel, mintha filctollal rajzolta volna meg.Poveljnik je bil živahen mož z majhnimi brčicami in radovednimi rjavimi očmi. ▸ A parancsnok élénk ember volt, apró bajusszal és kíváncsi barna szemekkel.
Precej starejših fantov je imelo puh na licih ali štrenaste brčice pod nosom. ▸ Az idősebb fiúk közül jó néhánynak pelyhedzett az álla, vagy fürtös bajuszka volt az orra alatt.
Sopomenke: brki

2. (daljše dlake blizu ust živali) ▸ bajusz
Morala sem zaigrati omedlevico, miš pa se je z brčicami dotaknila mojega obraza. ▸ Ájulást kellett színlelnem, az egér pedig bajszával hozzáért az arcomhoz.
Dihurček je zlezel izpod odeje, se postavil na zadnje tačke in opazoval pladenj z večerjo na mizici. Migal je z brčicami, kot bi hotel reči: Oh, lepo! ▸ Az apró görény kimászott a takaró alól, hátsó mancsaira állt, és a dohányzóasztalon álló vacsoratálcát nézte. bajszocskáját illegette, mintha azt akarná mondani: Ó, de szép!
Sopomenke: brki

3. (pri ženskah) ▸ bajusz, bajuszka
Debela natakarica, ženska z brčicami pod nosom in z ogromnim oprsjem, odpre pipico in rumenkasto bela tekočina cúri v stekleni vrček. ▸ A testes, bajuszos, bögyös pincérnő kinyitja a csapot, és a sárgásfehér folyadék egy üvedkorsóba folyik.
Sopomenke: brki

dijaški pridevnik
(o dijakih) ▸ diák, tanuló, tanulóiNa dijaška leta imam lepe spomine, čeprav sem morala z veliko učenja nadoknaditi izostanek od pouka. ▸ Kellemes emlékeim vannak a diákévekről, bár sok tanulással kellett pótolnom az órákról való távollétemet.
Dijaške mesečne vozovnice veljajo le med šolskim letom, ne veljajo pa v času, ko imajo dijaki srednjih šol počitnice ter ob sobotah in nedeljah. ▸ A diákbérletek csak tanév közben érvényesek, de nem érvényesek, amikor a középiskolásoknak vakációja van, valamint szombaton és vasárnap.
Povezane iztočnice: dijaška izkaznica, dijaška vozovnica, dijaški dom, dijaški list

dimettere^*

A) v. tr. (pres. dimetto)

1. odpustiti, odpuščati:
il degente è stato dimesso dall'ospedale bolnika so odpustili iz bolnišnice

2. odstaviti, odstavljati; odpustiti, odpuščati; odpoklicati:
dimettere uno da una carica odstaviti koga s funkcije
lo stabilimento ha dovuto dimettere molti dipendenti tovarna je morala odpustiti veliko delavcev

B) ➞ dimettersi v. rifl. (pres. mi dimetto) odstopiti, demisionirati

doppelt dvojen; doppelt [soviel] so viel še enkrat toliko, dvakrat toliko; doppelt so groß dvakrat večji; doppelt (vorsichtig) figurativ toliko bolj (previden); doppelte Moral dvojna morala; doppelt genäht hält besser bolje dvakrat kot enkrat

dvójen (-jna -o) numer.

1. (dvakrat tolikšen) doppio:
dvojni podplat doppia suola
dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra

2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
pejor. dvojna morala doppia morale
pejor. dvojno življenje doppia vita
dvojna brada doppio mento
pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. dvojna številka numero doppio
biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
elektr. dvojna dioda bidiodo
ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
dvojni zakon bigamia
kem. dvojna vez legame doppio
mat. dvojni ulomek frazione doppia
strojn. dvojni navoj doppia filettatura
šport. dvojni skok salto doppio
dvojni šah scacco doppio
teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
elektr. dvojna vtičnica spina multipla

dvojn|i [ó] (-a, -o) zweifach, doppelt; Doppel- (agent der Doppelagent, grob das Doppelgrab, kontakt der Doppelkontakt, konzonant der Doppelkonsonant, korak der Doppelschritt, živalstvo, zoologija krempeljc die Doppelklaue, križ das Doppelkreuz, glasba lok der Doppelstrich, naslov der Doppeltitel, glasba nižaj das Doppel-b, ovinek die Doppelkurve, pok der Doppelknall, šport prvak der Doppelmeister, letalstvo rep das Doppelleitwerk, salto das Doppelsalto, sedež der Doppelsessel, šah das Doppelschach, šiv die Doppelnaht, trup der Doppelrumpf, umivalnik das Doppelwaschbecken, umor der Doppelmord, uspeh der Doppelerfolg, glasba višaj das Doppelkreuz, vokal der Doppelvokal, zaslužek der Doppelverdienst, šport zmagovalec der Doppelsieger, zvezek der Doppelband, glasba celinka die Doppelganze, črka der Doppelbuchstabe, izmena die Doppelschicht, kapela die Doppelkapelle, železnica kretnica die Doppelweiche, kemija molekula das Doppelmolekül, morala die Doppelmoral, narava die Doppelnatur, obremenitev die Doppelbelastung, osvetlitev die Doppelbelichtung, pika der Doppelpunkt, šport podaja der [Doppelpaß] Doppelpass, poroka die Doppelhochzeit, poteza der Doppelzug, sekira die Doppelaxt, slika das Doppelbild, strategija die Doppelstrategie, številka die Doppelnummer, točka der Doppelpunkt, vijačnica die Doppelwendel, vrata die Doppeltür, das Doppeltor, vtičnica die Doppelsteckdose, šport zmaga der Doppelsieg, zvezda der Doppelstern, klešče die Doppelzange, dno der Doppelboden, ime der Doppelname, obdavčenje die Doppelbesteuerung, okno das Doppelfenster, prekrivanje/pokritje die Doppeldeckung, vprašanje die Doppelfrage, zavarovanje die Doppelversicherung, veslo das Doppelpaddel)
glasba dvojni šalmej der Diaulos
dvojna luč das Zwielicht
dvojna točka matematika der Doppelpunkt
dvojna vez kemija die Doppelbindung
dvojne soli kemija Doppelsalze množina
dvojna plast elektrika die Doppelschicht
dvojni lom fizika die Doppelbrechung
z dvojnim dnom doppelbödig
z dvojnimi vrati doppeltürig, zweitürig
z dvojno steno doppelwandig
igrati dvojno igro figurativno ein doppeltes Spiel spielen/treiben, eine doppelte Rolle spielen
dvojno videti doppelt sehen
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen