Franja

maturo

A) agg.

1. zrel:
frutto maturo zrel sad

2. zrel, zrelih let:
essere maturo di anni biti v zrelih letih

3. zrel, moder, razsoden, umirjen; goden:
è molto maturo per la sua età za svoja leta je zelo zrel, razsoden

4. zrel, pretehtan:
decisione matura pretehtana odločitev

5. zrel, ki je maturiral
PREGOVORI: quando la pera è matura casca da sé preg. zrela hruška pade sama

B) m (f -ra) šol. abiturient, abiturientka

màven -èna -o, dol. màvenī -ā -ō (t. mavi, ar.) plav, moder: -e šljive; -o more

mȍdar -dra -o moder: modar od zime kao šljiva; -ispod očiju; -o nebo; -a trava bot. zmajevka, Horminium; -i patlidžan melancana, jajčevec

mòdreti -īm (ijek., ek.)
I. sinjeti, postajati sinji, moder: modre mu usne
II. modreti se sinje, modro se videti: ispod kože modrela se krv; azuri oštro su se modreli

modròvid -a -o moder: oči su mu bile -e

múdar -dra -o, dol. mȗdrī -ā -ō, komp. mùdrijī -ā -ē
1. moder, razumen: -ome i jedno uho dosta
2. zvit, pretkan: mudar kao lija

njȃd njáda njádo, dol. njȃdī -ā -ō temno zelen, moder, temno moder: njad je od zime kao šljiva

njádjeti -īm (ijek.), njádeti -īm (ek.) postajati zelen, moder: usne joj od studeni njade

plâv pláva plávo, dol. plâvī -ā -ō
1. moder, sinji: -o nebo
2. plav: -a kosa; -e oči; -a riba; -i kamen modra galica; -a vrpca modri trak, priznanje ladji, ki v najkrajšem času naredi pot Evropa-Amerika; Plava grobnica vode okoli Otoka Vido pri Krfu, grobnica tisočev srbskih vojakov

plȁvetan -tna -o moder, sinji: -i kamen dial. gl. plavi kamen

prhlin|a ženski spol (-e …) der Moder

prūdēns -entis, adv. prūdenter (skrč. iz prōvidēns)

I. pt. vedé (vedoma), hoté (hotoma), namenoma, nalašč, namerno, s premislekom, po premisleku (preudarku), premišljeno, preudarno: quos ego prudens praetereo H., ibis sub furcam prudens H., prudens et sciens ad pestem sum profectus Ci., prudens sciens pereo Ter. —

II.

1. izveden, vedoč, znajoč, spreten, izkušen v čem, vešč česa, poznavajoč kaj, sposoben česa, véden česa, učèn česa, čemu, v čem: ut prudentes cum imperitis manum conserent S.; z objektnim gen.: Enn. ap. Gell., O., H., S. fr., Col., Aur. idr., rei militaris N., animorum provinciae, doli T., locorum L., adulandi gens prudentissima Iuv.; subst.: iuris prudentes Icti. pravni strokovnjaki, strokovnjaki za pravo, pravniki, pravoznanci; tudi samo prudentes Icti. veščaki = pravni strokovnjaki, pravoznanci; z in z abl.: prudens in iure civili Ci., Stoici prudentissimi in disserendo Ci.; z inf.: anus, prudens dissipare pulveres H.; z ACI: satis prudens otii vitia negotio discuti Cu., prudens hanc (sc. urinam) quoque exitialem (sc. esse) Plin., ob ea se peti prudens Plin., sciens prudensque se praegnantem non esse Ulp. (Dig.).

2. spreviden, previdljiv, predvideven, predvidevajoč, preudaren, razborit, bistroumen, razumen, pameten, moder: Iust., H., O., Petr. idr., vir prudens et acutus Ci., nemo (sc. Catone) prudentior Ci., vos homines amicissimi ac prudentissimi Ci., prudentissima civitas Atheniensium Ci., hoc ei visum est prudentissimum N., prudens consilium Ci. idr., consilium prudentissimum N., Auct. b. Alx., disputavit multa prudenter Ci., impigre prudenterque suorum et hostium res pariter attendere S., acutissime sententias suas prudentissimeque defendere Ci.; z objektnim gen.: ceterarum rerum (v drugih rečeh = sicer) pater familias prudens Ci.; s praep.: in existimando admodum prudens Ci., vir ad consilia prudens Ci.

3. previden, pazljiv, oprezen: qui me … malebant nimium timidum quam satis prudentem existimari Ci. ep.

račavètli neskl. prid. (t. -vetli) razumen, moder

sabio pameten, moder, učen; poúčen

perro sabio zdresiran pes
sabio m modrijan, učenjak
el Sabio Salomon

sagacious [səgéišəs] pridevnik (sagaciously prislov)
ostroumen, moder, pameten, bister, prenikav

sagāx -ācis, abl. -ī (redkeje -e), neutr. pl. -ia, gen. -ium, adv. sagāciter (prim. sagiō)

1. ostre čute imajoč, ostročuten, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten), poseb. oster voh imajoč, ostrovoh, dobro (lahko) sleden (sledilen, sledeč): PL. idr., canis ENN. FR. (pes) krvosledec, sledni (sledilni) pes, ex quo ... sagaces dicti canes CI., catus, Ichnobates (pes) sagax O., venandi sagax virtus O., Umber nare sagax SIL., nare sagaci captent auras SEN. TR. – Adv. sagāciter = ostro, ostročutno, tankočutno, tanko: canes si advenientem sagaciter odorantur COL., sagacius unus odoror H., vultures sagacius odorantur PLIN., sagacissime olfacere PLIN.; z gen.: naris sagax LUCR.; o drugih čutih
a) tanek (tenek, dober, oster, izostren) sluh imajoč, ostroúh, ostroslušen, tankoslušen (tenkoslušen), tankoslúh (tenkoslúh): canibus sagacior anser O.
b) tanek (tenek, izostren, prefinjen, rafiniran, občutljiv) okus imajoč, tankočuten (tenkočuten), tankosluten (tenkosluten): palatum sagacissimum PLIN.

2. metaf. bistroumen, ostroumen, tankoumen (tenkoumen), moder, bister, bistroviden, prodoren, premeten, prebrisan, prekanjen, zvit: MART., EUTR., P. F. idr., homo animal sagax CI., hospites H., curae H. modra skrb(nost), mens CI., LUCR., animus LUCR., PLIN., ratio LUCR., ingenia sagaciora IUST., sagacissimus ad suspicandum CI., viro ... in coniectura sagacissimo IUST.; z abl.: civitas rimandis offensis (v raziskovanju, zasledovanju razžalitev) sagax T., sollertia occultandis fraudibus sagax PLIN.; z gen.: SIL., IUST., AMM. idr., utilium sagax rerum ... sententia H. s koristnimi nauki bogati reki, rerum naturae sagacissimus COL.; pesn. z inf.: sagax ventura videre O. bistro (bistrovidno) spoznavajoč prihodnost. – Adv. sagāciter premeteno, ostro, natančno, natanko, temeljito: duo duces sagaciter moti sunt L., sagaciter pervestigare CI., sagaciter perspicere naturam alicuius SUET., tu sagacius odorabere CI., ut odorer, quam sagacissime possim, quid sentiant CI., cum sagaciter fuerit intuitus Q., sagaciter prospecturus omnia AP.

sage¹ [séidž]

1. samostalnik
modrec, modrijan (često slabšalno)

2. pridevnik (sagely prislov)
moder (često slabšalno)
pameten, bister, razumen
arhaično resen, slovesen

sage [saž] adjectif moder, pameten, razumen; nraven, čist; ubogljiv, priden, dobro vzgojen (otrok); masculin modrijan

le Sage Salomon
un sage conseil pameten svet
une petite robe sage (familier) skromna obleka
sage comme une image zelo priden (miren, tih)
agir en homme sage ravnati pametno
il serait plus sage de ... pametneje bi bilo, če ...

saggio¹

A) agg. (m pl. -gi) moder, pameten, preudaren

B) m modrijan, modrec, mislec; izvedenec:
comportarsi da saggio modro ravnati

Salomone¹ m

1. biblijsko Salomon

2. ekst. moder, razsoden mož:
giudizio di Salomone pren. salomonska sodba
parlare come Salomone govoriti modro, razsodno
credersi un Salomone imeti se za zelo pametnega